0
0

Zdravo!
Spet jz. Prosim komentiraj kaj dugega kot samo nadaljuj, ok?
:______________________________________________________________-
Poglej si v srce in razsvetli dušo,
Najdi svoj bit,
Najdi svoj dih,
Razsvetli svojo dušo.
Kaj hočeš doseči v življenju …
Pela sem, ljudem na stolih pa so stopile solze v oči. Pesem je bila zmerna, zato nisem ravno razumela joka vseh teh oseb. Po koncu pesmi sem odšla spet v garderobo. Ker sem imela nekaj časa, sem preverila e- pošto. Niko je začel peti. Imela sem novo pošto od ravnatelja.

Za: ksoana.whick@gmail.com

Zadeva: Nujno
Gospodična!
Vem, da si z Nicolasom nekje na poti ampak se sponiš tvoje razstave. Edini termin ta mesec je čez 3 dni. Naslednje priložnosti mogoče sploh ne bo. Sporoči če prideš.

Lep da ti želim
ravnatelj

Takrat me je zmrazilo. Čez tri dni ne bo še konec poti. Ne bo konec petja. Morala bom zapustiti turnejo. Šla sem na oder. Miha je opazil, da nekaj ni prav, vendar mu nisem nič povedala, saj ni bilo časa. Bil je čas za glavno zaključno pesem. Pesem, ki naj bi jo pela z Nikotom. Pesem, ki sva jo ppela takrat v dvorani. Opazil je, da je nekaj narobe z mano, saj me je ves čas pogledoval. Ampak kmalu je nehal. Sprostila sem se in si nastavila koncentracijo na full mode. Odpela sem, vendar nisem bila zadovoljna z pesmijo. Sledil je končni aplavz. Takrat je bil čas za moj govor. ”Hvala vsem vam, da ste prišli na to predstavo. Hvala, ker neju spremljate, kjerkoli že sva. Upam da danes ni zadnjič in da se bom lahko vrnila na turnejo. Ampak vedite da ste vsi zapisani v mojem srcu.” Pogledala sem proti robu odra, kjer sta oba fanta zrla vame.Potem sem se obrnila proti Nikotu, ki je imel tisti izraz na obrazu, ki mi je govoril: ”Kaj delaš? Res????” Nasmehnila sem se in odšla z odra. Niko je moral rešiti govor in začel dolgočasen govor. Miha je pritekel za mano. ”Ksoana? Si tu?” je govoril pre vrati garderobe. ”Kar naprej Miha,” sem zaklicala izza sobe. Naslonil se je na vrata. ”Zapuščaš turnejo?” je začudeno vprašal. Pogledala sem v tla in se naslonila na naslonjalo. Prišel je bliže. ”Kaj se dogaja?” Pogledala sem v ogledalo. ”Vem da mi ne boš povedala, saj sem nihče, ampak pogovor vedno vse reši.”Nasmehnila sem se. ”Saj sva prijatelja ampak …” Nekaj je prekinilo najin pogovor. Ampak ne nekaj, nekdo. Pri vratih je stal Niko. ”Kaj pa počneta?” Ozrla sem se izza Miha in pogledala Nikota. Vstala sem iz stola in odšla mimo Nikota. Nevem zakaj. Nevem zakaj sem jezno odvihrala. Kot da je bilo moje telo jezno na Nikota, ker je zmotil pogovor. Ampak nisem bila duševno jezna nanj. On je bil vendar moj fant. Mojemu telesu se je zmešalo. Ustavila sem se na hodniku in pogledala nazaj. Nikota ni bilo več tam. Šla sem bližje in zaslišala prepir. Niko je kričal na Miha. ”Kaj ti je? Kaj si delal z mojo punco? Si ne moraš najti svoje?” Tega nikoli nisem slišala od Nikota. ”Pa kaj ti je model, saj sva se samo pogovarjala.” Niko je še bol jezno dejal: ”Bom dal jaz tebi model.” Zaslišala sem da je nekdo padel po tleh. Stekla sem tja in videla stojalo za oblačila prevrnjeno in na tleh je ležal Miha. Na njem pa je sedel Niko in ga pretepal po obrazu. ”Kaj se greš Niko, pusti ga.” Povlekla sem ga z Miha in se postavila mednju. ”Kaj sedaj boš ščitila tega debila?” mi je rekel Niko. Obrnil se je in odšel ven. Slišala sem lopot vrat od njegove garderobe. ”O moj bog Miha, kaj ti je naredil?” Mihu je krvavelo iz nosu in eno oko je imel odeto v modrico.

0
0

Ful ful ful ful dobra zgodba

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*