0
0

Poslušajte! Če ne bo tukaj vsaj 3 komentarjev različnih ljudi, ki bodo dejansko napisali več kot samo ql nadaljuj, ne bom nadaljevala. Ne splača se pač.
________________________
Telefon mi je skoraj padel iz rok. Oba dva sta rojena na isto leto. OMG, in bila sta v mojem razredu. Sedaj sploh ne vidim potrebe, da bi odšla v šolo. Dan se je bližal k koncu. Nebo so razsvetlile prčudovite zvezde. Luna je sijala kot še nikoli. Nameravala sem odditi spat. Ampak ni mi uspelo, saj je nekdo metal kamenje v mojo okno. Odprla sem ga in v mesečini zagledala Liama. ”Hej Kso? Prideš dol?” Zakričala sem nazaj: ”Mi lahko daš mir? Eni poskušamo spati.” Jezna sem bila in zaprla okno ampak on je še naprej metal kamenje. Problekla sem se v kratko majico in kratke hlače, ter odšla dol. Kaj drugega pa mi je še preostalo. ”Kaj rabiš?” sem jezno vprašala. ”Pridi. Nekaj ti bom pokazal. Imaš fotoaparat?” Odkimala sem. Rekel mi je, naj ga grem iskat. In naredila sem tako. In nato sem utrujeno stopala za njim do plaže. Peljal me je do skalovja. Do skalovja, na katerem sem skoraj umrla. Premikala sem se počasi, saj me je še vedno vse bolelo od nesreče. Pomagal mi je splezati na vrh skalovja. Ampak v trenutku, ko je zapihal hladen, vlažen morski veter, me je zmrazilo. Nisem vedela, da bo tako hladno. Ampak Liam je to opazil. Slekel je svojo usnjeno jakno in me ogrnil z njo. Pod jakno je imel oblečeno še eno jopo. Očitno je vedel, da se bom premalo oblekla. ”Poglej Kso! Poglej kako lepo je tu. To sem ti hotel pokazati že nekaj časa nazaj.” Pogledala sem v daljavo. Res je bilo lepo. Posnela sem nekaj fotografij. Liamova roka se je kar naenkrat znašla na mojem ramenu. Odmaknila sem jo. ”Jaz, jaz grem. Spat moram.” sem rekla v zadregi. Res nisem želela biti vpletena v dvostransko ljubezen. In najhuje je šele prišlo. Na plaži je negibno stal Rok. Videl naju je. Tekla sem mimo njega in mu zašepetala: ”Oprosti, vem da ti je hudo.” Ampak ko sem bila že 15 metrov proč od Roka, so se mi noge uprle. Nisem več mogla stati. Vse okoli mene se je vrtelo. Pristala sem na tleh. Bila sem čisto negibna. Zbila nezavestna kar celo noč. Zjutraj sem se zbudila v sobi od Liama. Ni ga bilo tam. Tudi Roka ne. Hitro sem se obula. Nisem mogla ostati. Pograbila sem svoj fotoaparat in potiho odcapljala po stopnicah. Ampak ko sem bila skoraj spodaj sem slišala prepir. Spet sta se prepirala. ”Bi lahko prosim nehala? sem prosila. In ker sta samo strmela vame, sem odšla. Tega nisem mogla več. Šola je bila že jutri. Cel dan sem bila v oskrbi. Marta me je negovala kot da bi bils njena hči. Življenje sem imela res obrnjeno na glavo.
PRVI DAN ŠOLE:
Ppppp, tttr tttr, je delala budilka. Čas da ustanem. Bil je prvi september. Prvi dan v zasebni šoli. Prvi dan ko bom videla ogromno bogatih sošolcev in sošolk. Stekla sem v omaro. Imela sem že pripravljeno uniformo. Odnesla sem jo do svoje postelje in jo kos za kosom položila nanjo. Hitro se slekla pižamo. Nadela sem si belo srajico, svetlo modro kravato ter črno krilo. Pogledala sem se v bljižnje ogledalo. Uniforma se mi je krasno prilegala. Izgledala sem kot porcelanasta lutka. Moj srčast obraz z dokaj dolgimi tepalnicami, ki so krasile velike oči, sinj modre barve. Lase, ki so kar valovali od navdušenja, da bom spet videla prijateljice, sem spela v figo, pramen las pa sem pustila, da plapola po mojem obrazu. Izgledala sem kot lutka. K temu je prispevala tudi moja porcelanasta koža. Edino, kar je dobro v šoli je to, da si lahko sami izbiramo obutev. Jaz vedno obujem petke. Z njimi se počutim, kot da bi bila na oblakih, kot da bi bila v nekam zavetju. Bile so mi kot najboljše prijateljice.

0
0

plis nadaljuj ceprav sem jo ze prebrala na tvoji strani hoem da jo nadaljujes

0
0

super zgodba kaj bo pa naprej zelo rada jo berm

0
0

imas velik potencijal zato plisssssss nadaljuj ker me zanima konec

0
0

Ne, če ne bo nobenega komentarja ne

0
0

🙁
Meni je tvoja zgodba ql in hocem, da jo nadaljujes!
Plissss nadaljuj!!!!!
😉 😉

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*