0
0

Pogledal me je. ”Za kaj oprosti?” Pogledala sem ga. Eno obrv sem dvignila gor. On me je pogledal in rekel: ”Si OK?” Zavzihnila sem. ”Zakaj sva tu?” me je vprašal in se ozrl naokrog. Začela sem peti. Pa ne katerekoli pesmi. Pela sem njegovo pesem. Opazovala sem njegove poteze. Enkrat se je smejal, drugič je bil resen. Ko sem pela nadaljevanje je pel z mano. Ampak ni trajalo dolgo. Pesmi je bilo konec. Približal se je. Prijel me je za lica in me poljubil. Med poljubom sem imela zaprte oči. Ampak kmalu sem jih odprla. ”Zakaj pa to?” sem vprašala. ”Za tebe in tvojo pesem.” Pogledala sem v tla. ”Hecam se no Ksoana.” Vsedla sem se in se naslonila ob zid. ”Kaj pa tvoja punca, kako ji je že ime Mija?” Pokleknil je na tla in me gledal. ”Slišala si kajne?” Sedela sem primeru. Nič nisem mogla reči. Čutila sem solze, vendar niso hotele ven iz očesa. ”Hej Kso, me ne boš poslušala?” Pogledala sem ga. ”Poslušam. Vsaj mislim da poslušam. ” Usedel se je, saj so ga očitno bolela kolena od klečanja. ”Preden ti karkoli povem, mi moraš ti nekaj povedati. Zakaj si se skrivala?” Zavzdihnila sem. ” To je moja stvar. Itak ne bom več pela. ” Še bolj je strmel vame kot prej. ”Tega ne smeš. Rabim tvoje petje.” Skomignila sem z rameni. ”K pouku zamujava.” Zasmejal se je. ”Saj veš, da ti ne bo treba prinesti opravičila ne?” Pogledala sem ga. On pa je kar govoril. ”Ja jaz ti bom opravičil uro.” Zasmejala sem se. ”Vidiš da te lahko spravim v smeh. ” Ampak potem sem se spomnila na Mijo, punco, ki so jo omenjali po radiju, punco Nikota. ”Kaj je sedaj z Mijo?” Pogledal je v tla. ”Ona ni to, kar misliš da je.” Zasmejala sem se. Kakšen hinavec. Ampak smešen hinavec. Kako lahko reče da ni njegova punca. ”Kdo pa potem je?” Nasmejal se je. ”Resno? Ona je samo pevka. ” Pogledala sem ga z obrazom ki govori, ali misliš, da sem neumna. ”Ksoana, poslušaj me, če ti to kaj pomeni, ona je dekle, ki si je želela slave. Zato pa je pela z mano. ” Zvonilo je. ”Glej da mi poravičiš izostanek,” sem mu rekla, ter se nasmehnila. Na vratih galerije se je zaslišalo trkanje. Odgrnila sem zavese in odprla vrata. Zunaj je stal ravnatelj. Za njim pa množica ljudi. ”Kaj za vraga počneš. Odprto bi morala imeti.”je zaječal ravnatelj. ”Jaz, ummm, prenavljala sem malo, Niko pa mi je pomagal. ” Prikimal je, sploh nevem zakaj. Nato pa se je prostor napolnil z ljudmi. Še eno uro sem morala biti v šoli. Hodnik je bil prazen. Vsi so bili zunaj ali pa v galerijah in knjižnici. Sedela sem na klopi na razspotju, ko je mimo prineslo Nikota. ”Nisi mi povedala, zakaj ne boš pela.” Zavzdihnila sem. ”Moja mama. Želi da sem uspešna podjetnica, ne pa pop zvezda. Če bi ugotovila, da pojem, bi me vrgla iz hiše. ” Bila sem žalostna, ko sem mu to povedala. Ampak nisem mogla sedeti zraven njega. Nekaj me je vleklo proč. Nekakšna sila, ki se ji nisem mogla upreti. Nisem mogla biti kjer je bil on. Šla sem proti svoji galeriji in tam čakala. Ko je bilo konec 6 ure, sem se zaprla noter. Pograbila sem spominsko knjigo

0
0

Kaj ti je slučajno ime Tanja v RL?

0
0

Kr neki

0
0

fl dobr ti gre

0
0

Dolgčas

0
0

zelo dobr ti gre kaj pa next

0
0

lepo kdaj bo pa naslednji del

0
0

madaljuj zelo zanimiv

Prikazujem 7 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*