1
0

Žal mi je, ker nisem objavila prej. Preveč dela z blogom. Upam da razumete. Želim vaša mnenja glede zgodbe in kritike. Bi lahko napisali?
______________________________________________________________________
Stopila sem do nje in se ji zahvalila, saj brez nje ne bi bilo nič. Lotila sem se pospravljanja knjig Harryja Potterja, ki so jih učenci vrnili v knjižnico. Čez pol ure v knjižnjico vstopi Liam. ”Dober dan, je Ksoana tu?” je vprašal Sabrino. Skrita za polico sem odkimala. ”Ne, ni je tu, oprosti.” Kako dobro knjižničarka laže. Liam se je samo obrnil in se odpravil. Pritihotapila sem se izza police. Zahvalila sem se ji, vendar me je vprašala nekaj, kar nisem pričakovala. ”Kaj je Kso? Sedaj pa kar bežiš pred njim ali kaj?” Povedala sem ji vsako podrobnost in celotno zgodbo. Preden sem končala je zvonilo, da je konec 6 ure. Čas za zaprtje galerije. Odšla sem in vzela svoje stvari. Nikogar nisem srečala, zato sem si oddahnila. Ko sem se spravljala skozi vrata, sem dobila SMS. Od mojega boanskega pevca. Od Nikota.
Kso, si res mislila, da je že konec dneva? Takoj se izkrcaj iz avtomobila. -M.
Vozniku sem rekla, če lahko počaka 2 minuti. Nisem izstopila, samo odpisala sem mu:
Domov moram. Danes je bil dolg dan.
Dobro, torej se vidiva pri tebi doma.
Ne, ti ne hodi. Ne boš si uničil dneva s tem, da boš z mano.
Kaj si mislila da bom hodil. Neee.
Takoj zatem pa sem dobila še:
Saj se bom vozil. Hahaha
Sporočilo me je spravilo v smeh. Vozniku sem naročila, naj me odpelje. Preko ulic z lepimi izložbami trgovin sem končno prispela domov. Odložila sem stvari in zrla skozi okno. Videla sem, kako Rok poizkuša prečkati cesto. Verjetno je mislil iti v kakšno trgovino. Ravno tisti trenutek ko je prečkoval cesto, je pridrvel avto. Povozil ga je. Rok je ležal na tleh, avto pa je peljal napej. Stekla sem po stopnicah navzdol. Tekla sem, dokler nisem pritekla do Roka. Ustavila sem promet. Kričala sem: ”Pokličite rešilca!!!!” Neka stara ženska v avtomobilu pred mano je poklicala. Rok je bil pri zavesti. Govorila sem mu, saj ni smel zaspati. ”Ksoana,” je rekel in zaprl oči. V tistem trenutku so prispeli reševalci. Pa ne samo oni. Tudi Niko. Roka so spravili na nosila in ga uspeli ohraniti pri življenju. Ko je rešilec odpeljal, me je policija zasliševala. ”Kakšen avto pravite da je bil?” me je vprašal policist. Začela sem brskati po svojem spominu. ” Bil je Lamborghini avto, rdeče barve. Videla sem le del registrske. Mislim, da je pisalo 345-67. ” Policist se mi je zahvalil. Nikotu sem rekla, da želim biti sama.

0
0

Be strong, ne skrbi sčasoma se navadiš. Na svojem blogu sem napisala, kako se počutim, pač o tej samoti. http://lstreetgirl.blogspot.si/2017/09/samota-in-spremembe.html

0
0

Hey!
Pisem ti svoje mnenje o tvojem odgovoru na moje uprasanje. Nisem vedela kako naj ti odgovorim zato sem se odlocila da ti pisem kar pod odgovor. Res hvala za tvoj odgovor dal mi je nekaksen zagon saj me vsaj nekdo razume. Ampak me pa tudi zalosti ker se mora to dogajati. Kar sem ti zelela povedati je da se ti zahvaljujem za tvoj odgovor.☺

0
0

Ja morte povedat kdaj hočete next

0
0

pis naprej kdaj bo next del

0
0

lepo nadaljuj ker je to zakon

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*