0
0

To je zadnji del prve knjige. Začela bom pisati drugi del knjige, zato jeta odlomek krajši. Drugi del knjige bo objavljen še danes:)
__________________________________________
Minevali so dnevi in bilo je e pet dni od nesreče. V šolo sm prišla zgodaj zaradi galerije. Morala sem zamenjati slike na USB ju. Pri vratih se je prikazal Rok. Še vedno je bil na vozičku. ”Zakaj si šel čez cesto?” sem ga vprašala. Pogledal je proč. Nič ni odgovoril. Nato pa je čez nekaj trenutkov alostno zamomljal: ”Pogrešam svoje noge.” Sklonila sem se in pokleknila na tla pred njim. ”Rok, saj veš, da je vse to začasno. Bomo že uredili.” Pogledal je v tla. ”Veš kaj bi me spravilo v boljšo voljo?” Pogledala sem ga. On pa se je zazrl na sliko na mizi. V sliko skrivne punce. Začela sem peti kar eno pesem. Zasmejal se je. Ko sem pela refren pa se je zgodilo. Njegova noga se je premaknila. ”Ali imam privide?” sem vprašala in prekinila refren. Rok se je prijel za naslonjala za roke in ustal. Hodil je. Nasmeh mu je prevzel celoten obraz. Kdo pa ne bi bil srečen, če bi po dolgem času dobil nekaj, kar je najbolj pomembno. Odkorakal je ven, vendar je pozabil voziček. Spravila sem ga ter ga položila v kot. Med odmorom je v galerijo pridivjal Niko, zaklenil vrata in zagrnil zavese. Poljubil me ne. Do takrat še nisva bila fant pa punca. Bila sva priajtelja, ki se poljubljata. Ampak tisti odmor se je vse spremenilo. Pokleknil je pred mano. ”Gospodična Ksoana, prelepa pevka, bi bili moja punca?” Nasmejal se je. ” Gospodič Nicolas, kako naj zavrnem vašo kraljevsko prošnjo.” Vstal je. ”Torej ja?” Nasmehnila sem se in pokimala. Skočil je k meni, me objel okoli bokov, vzignil in začel vrteti. Ampak kmalu sem zaječala, da moram odpreti galerijo. Odklenila sem vrata in prostor je zapolnila gruča ljudi. Po šoli sva se odpeljala po nakupih. Tam mi je povedal, da je turneja preložena. Bila je čez mesec dni.

Prikazujem 0 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*