0
0

Nato pa sem ju udarila v trebuh in za piko na i sem sezula svojo peto in ju začela udarjati po glavi. Kmalu sta oba padla v nezavest. Ko sem si nazaj obula peto sem se spomnila, da imam ranjenca. ”Pridi,” sem mu rekla. Naslonila sem ga na svojo ramo. Izgubil je veliko krvi, zato je bil omotičen. Ampak ko sem ga dobro namestila na voje rame, sem se zazrla v njegov obraz. Poznala sem ga, kljub modricam, ki jih je imel. Liam. Bil je ta preperljivec. Toliko je bil omotičen, da ni vedel, da sem ga peljala v svojo hišo. Odprla sem vrata. Vsi so že spali, samo Marta je bila po koncu. Vedno jo je skrbelo zame. Ko je videla, da imam nekoga na ramenih in da je ranjen mi je naročila, naj ga odpeljem v sobo. Kmalu je prispela z vojaško prvo pomočjo. Ja, ona je bila medicinska sestra v vojski. Čez kakšnih deset minut je bil pokrpan. Niti zvoka ni iztisnil iz sebe. Čez 3 ure si je malo opomogel ampak še vedno ni mogel stati sam. Takrat sva bila sama v sobi. Krvavo posteljnino je Marta odnesla, njegovo hoodie majico je oprala in zakrpala. Ampak nisva mu je oblekli nazaj, saj se je premikal. ”Ksoana, kaj ti delaš v moji sobi?” je rekel Liam. ”Pravzaprav si v moji sobi.” Ozrl se je okrog. Nato se mu je verjetno spomin vrnil. ”Oh, oprosti za prepir. Hvala, ker si me rešila.” Pokimala sem. Nato se je usedel. Bil je na mojem kavču. ”Lahko grem domov?” me je vprašal. ”Če želiš te odpljem tja. Poškodovan si in ne moraš kar tako hoditi okoli.” Prikimal je in si oblekel svojo majico. Ampak ko je že hotel vstati je v sobo prikorakala Marta. ”Marta? Kaj ti delaš pokonci?” Jezno je pogledala v oba. ”To bi morala vprašati vaju. Žal mi je Liam ampak prenočil boš tu, saj čene tvegaš, da ti počijo šivi.” Prikimal je. Moral se bo sprijazniti, da bo spal na kavču. Ampak ravno ko sem zaspala sem začutla premike po sobi. ”Kam pa kam,” sem rekla. Odgovoril je: ” Ne morem spati na kavču, raje imam posteljo.” Predlagala sem mu, da spi v moji postelji pa bom jaz na kavču. In tako je bilo. Zaspala sem. Zjutraj, ko sem se zbudila, pa nisem bila na kavču. Bila sem v svoji postelji. Zraven mene, na drugi strani, pa je spal Liam. Skočila sem iz postelje. Oblečena sem bila v pižamo, ki sem jo oblekla, ko je Liam počival po ”operaciji.” Vsedla sem se na okno in gledala ven. Videla sem, kako Rok zaskrbljeno leta okoli hiše. Nisem mu sporočila, da je Liam tu. Na okenski polici je na srečo bil moj telefon. Imela sem novo sporočilo izpred 20 minut.
Ksoana! Si kaj videla Liama, sinoči ga ni bilo domov.-R
Hitro sem mu odgovorila:
Pojdi v hišo in se spočij. Liam spi. Prespral je
pri meni. Ti povem kasneje.Ne hodi sem.
Nočem da prebudiš kogarkoli.
Odložila sem telefon in gledala Roka. Prebral je sporočilo, več kot očitno je bilo. Odšel je v hišo. Gledala sem, kako so se prvi avtomobili gatili na parkiriščih in kako se je plaža polnila. Niti slišala nisem Liama ustati. ”Kaj pa gledaš?” je rekel in me še prestrašil. ”Ummm, mesto.” Zasmejal se je. ”Rok je imel prav, res si fajn punca.” ”Boš zajtrk?” sem vprašala. ”Žal ne, moram domov.” Oblekel si je hoodie majico in poskusil ustati. Noge so se mu malo tresle. ”Pomagala ti bom ti ubožec.” sem mu rekla in se zasmejala nato pa še dodala: ”Najprej pa se moram spodobno obleči.” Odhitela sem v omaro in si oblekla rdečo kanatiro in bele kratke hlače. Obula sem si sandale. Tudi Liamu sem se pomagala obuti. Naslonila sem ga name in počasi in potiho sva odšla do vhodnih vrat. Odprla sva vrata. Komaj sva prišla do njihovih vrat. Pot se je kar vlekla. Pozvonila sem in vrata je odprla ženska, blond las, njegova mama. ”Hej mama,” je rekel Liam in hkrati še zaječal, saj ga je močno bolel tako trebuh kot roka. ”Ljubček, kakšen pa si, kaj se ti je zgodilo?” je bila vsa v skrbeh. Začel je govoriti vso zgodbo od pobega iz disca do moje hiše. Ni pa povedal kako sem se znašla v enaki postelji, saj je ravno to zanimalo mene. ”Ksoana, ti si rešiteljica, pridi naprej.” Rekla sem: ”Mislim, da mora Liam počivati, ga lahko peljem v njegovo sobo, nato pa bom zapustila vaš dom.” Ampak Liam se je moral utakniti v pogovor. ”Ksoana ima smisel za urejanje. Naj ostane. Včeraj je želela pomagati.” Mama je rekla, naj ostanem in kako naj se uprem. Peljala sem Liama gor. Prek stopnic sva prišla do dveh vrat. Ena gre v Rokovo in ena v Liamovo sobo. Liam je pokazal, katera soba je njegova. Polegla sem ga na posteljo in ga pokrila. Rekla sem mu: ”Še kakšen teden se ne naprezaj preveč, saj boš čene tvegal, da ti šivi počijo in lahko izkrvaviš. Obljubiš?” Prikimal je in rekel: ”Obljubim.” Pri vratih je stal Rok z solznimi očmi. Ne vem, kaj si je predstavljal ampak ko sem se obrnila je odšel v svojo sobo in zaloputnil z vrati. Zaprla sem vrata Liamove sobe in se odpravila dol. Dnevno sobo so kar uredili. Liamovim staršem sem povedala, da se ne sme naprezati preveč in nato sem jima pomagala preurediti pohištvo. Ob popoldnevu sem odšla. Ugotovila sem, da imam pogled na Rokovo sobo skozi svoje okno. Sedela sem na svoji okenski polici in gledala ravno tja. Videla sem, kako jezno tolce v boksarsko vrečo. Okoli ene ure popoldan sem se odločila, da grem na plažo. Pot na plažo pa poteka zraven njihove hiše. Preoblekla sem se in pograbila svoje stvati. Odšla sem ven. Ko sem prečkala glavno cesto sem zavila levo na makadamsko pot, ki je vodila do morja. Z prijateljicami smo našle nek kotiček, ki je vedno prazen. Po plaži, ki ima nekje v morju zaščitno mrežo, se sprehodiš kakih 100m in prideš do skalovja.

0
0

Saj ni vazno koliko si stara. Samo vase moras verjeti 😉
Jaz upam oz. verjamem, da ti bo uspelo in bo vsaj ena tvoja knjiga izsla 🙂

0
0

Mislem stara bom komaj 14

0
0

Ne nobena še ni čist končana. In ne vem, če bom mela monost kdaj dobit tapravo knjigo, ki jo bom jaz napisala

0
0

Nwm če bodo izšle.

0
0

Ql…a res pises ali si ze koncala dve knjigi? Ce ja hocem bi jaz takoj za Kolin 🙂

0
0

komaj cakam nadaljevanje poleg tega mas se 2 knjigi in k bo izsla hoem bit med prvimi kupici

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*