0
0

Čez skalovje je treba sicer splezati ampak se za njim odpre prečudoviti prostor. Okoli in okoli je obdan z skalovjem, ima pesek, kar je kar razlika od preostale plaže, ki je kamnita. Morje je ni daleč ampak je veliko prostora. Z prijateljicami smo se šle nekaj mesecev pred tem potapljat in smo videle, da je tudi tam postavljena zaščitna mreža. No, namestila sem se in se namazala z sončno kremo. Kmalu potem mi je sonce prekrila senca. ”Ksoana, kako lepo te je videti.” Poznala em ta glas. Bila je Kora. Skupaj z Barbaro smo odkrile ta kotiček. ”Ksoana, zakaj mi nisi odpisala?” je rekla. ”Ammm, no …” Hitro sem se mogla domisliti nekega izgovora. ”Mislim, da moraš to nalogo narediti sama.” sem nato povedala po resnici. ”Ok, bi lahko vsaj komentirala slike in povedala mnenje?” je vprašala. Z tem pa sem se strinjala. Prikimala sem. ”Hvala, ti jih bom pozneje poslala na Mess.” Mess je okrajšano Messenger. Preko njega se pogovarjamo veliko. Ko sva se sončili sem zaslišala glasove. ”Liam, veš kaj ti je rekla. Ne smeš se naprezati!!!!” je kričal Rok. Nisem pa si mislila, da bo Liam pridivjal do našega kotička, takoj za njim pa Rok. ”Liam??Rok???” sem zaječala, nato pa se je oglasila še Kora: ”Liam?Rok? Kdo? Ju poznaš?” Nisem ji odgovorila. ”Kaj pa vidva tu? Liam, ti bi moral počivati.” Zazrla sem se v njegovo rame. Prikimal je in oddivjal nazaj. Ampak preden jeRok splezal do konca sem zaklicala: ”Rok!!!! Počakaj!!!” Ni se ustavil, zato sem Kori rekla, naj malo popazi na moje stvari. Bolj sem bila navajena na skalovje, zato sem hitreje preplezala čez. Rok je bil oddaljen 5m. Tekla sem in nekako sem ga dohitela in ga ustavila. ”Kaj ti je Rok?” Ni me niti pogledal. Gledal je nekam v daljavo. ”Ok, če mora biti tako pa grem, ”sem še dodala. Ko sem odhajala sem se ozrla nazaj, Rok je brcnil kamen in odhitel. Nevem, zakaj tako ampak žal mi je bilo zanj. Upala sem, da bi bila lahko prijatelja ampak očitno ne. ”Kaj je bilo? Kdo sta ta dva?” je vprašala Kora, ko sem priplezala nazaj. Povedala sem ji vso zgodbo. ”Sedaj pa vem, kaj je.” Začudila sem se nad njenim komentarjem na vse. ”Tisti luškan, ki je pridivjal drugi ..” Prekinila sem jo: ”Rok.” Nato pa je nadaljevala: ”No, on ja. No ta Rok je ljubosumen na njegovega brata, kako je že …” Spet sem jo prekinila: ”Liam.” In ona je morala nadaljevati: ”Nehaj me prekinjati. Všeč si mu, vendar očitno je ljubosumen na Liama, ker si mu pomagala. Pa tudi Liam vidi nekaj v tebi, glede na to, da te je ubogal in odšel počivat.” Taktat mi je misli prekrižalo vse naenkrat. Dva brata sprta zaradi mene. Ne, ne mora biti tako. Vzela sem svoje stvari in začela plezati. ”Kam pa greš?” je zaklicala Kora. ”Jaz, moram nekaj narediti. Pošlji mi slike, z veseljem jih bo pogledala. ” Odgitela sem ter tekla in tekla. Končno sem prišla do ceste. Ampak nisem šla domov. Odšla sem v trgovino z oblekami, saj mi je pozornost odvrnia rožnata obleka z bleščečim se pasom. Kupila sem dve, eno zase in eno za Barbaro. Nato sem šele stekla v svojo hišo. Preoblekla sem se v rožnato obleko in odhitela do Rokove hiše. Verjetno me je opazil skozi okno. Pozvonila sem, odprla pa mi je njuna mama. ”Prišla sem pogledat Liama,” sem rekla. ”Vstopi,” mi je rekla. Stekla sem gor v njegovo sobo. ”Kaj ti je bilo? Ne bi smel kar tako hoditi okoli, še najmanj pa plezati čez skalovje.” Zaprla sem vrata in ga pogledala. ”Ne poznaš me, ne moram biti na mestu. Moram početi nekaj.” Ozrla sem se po njegovi sobi. Bila je nenavadno pospravljena. ”Pa ja nisi?” Pospravil je sobo. ”Ko boš prenehal tvegati svoje življenje, me lahko pokličeš, ampak sedaj, sedaj ne moram biti zraven nekoga, ki očitno hoče umreti.” Na list na pisalni mizi sem napisala svojo telefonsko in odhitela. Nikogar nisem želela videti. Tekla sem v park. Čez park pa v gozd. Tam sem se igrala kot mala punčka. Neka jasa od parka oddaljena kakih 100m, je imela potoček, ob katerem so se zbirale srnice. Bile so mi kot prijateljice. Sezula sem svoje sandale in se usedla na skalo, ki je bila zraven potoka. Svoje noge pa sem pomočila v mrzlo in osvežujočo vodo. Okoli mene se je priplazila srnica. Okoli ušesa je imela črno liso z belimi pikicami. To je bila Sally. Tako sem jo poimenovala. Ko sem jo takrat videla je bila odrasla, ko pa sem jo prvič videla je bila mladiček. ”Waw, končno sem te ujel, ” je rekel Rok. ”Hitra si za punco.” Zavila sem z očmi in se obrnila. ”Kaj pa ti tu? Pojdi proč, ali pa grem jaz.” Ni se premaknil, zato sem vzela svoje stvari in odvihrala čez potoček. Stekla sem v gozd, sledila pa mi je samo Sally. Tekla sem med drevesa in se ozrla nazaj. Rok se je usedel na skalo in gledal v vodo. Ubrala sem drugo pot in se vrnila domov. Čakala me je Marta, ki jo je zele skrbelo zame. Pojasnila sem ji, kje sem bila, nato pa sem odšla v sobo. Odprla sem računalnik in že sem imela sporočilo od Kore.
Kso! Čez celo poletje sem fotografirala. Manjka samo še tri tedne do šole. Prosim, povej kako se ti zdijo te slike.
Prenesla sem datoteke. In odprla čisto vse.

0
0

Street girl ti nadaljuj in se ne oziraj na Nehaj. On/a sploh ne ve kaj je dobra zgodba. In ce ti ni vsec pac ne brat. STREET GIRL NADALJUJ!!!

0
0

de ti raj Nehaj prov dobrr ji gre in ce ne dojamas to ni nas problem
nadaljuj

0
0

Nehaj pisat toto sranje. Na živce m8 gre tvoja zgodba. O čem se sploh gre? Sem prebrala pa ne dojamem.

0
0

Super!! Ne obupaj

0
0

Omgg!!! Ta del je bil neverjeten!! Nadaljuj

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*