0
0

“Omg…” je še enkrat rekla Hana.
“Hana, jaz…”
“OMG, OMG!!! Nik te je vprašal kaj je za nalogo? OMG! Se zavedaš, da ti je pisal najlepši fant iz našega razreda??? In to je bilo že maja! Zakaj mi nisi povedala?? Ah saj je vseeno. Kakšna srečnica si! Jaz mu pišem že mesece pa mi nikoli ne odpiše! Waw kaj bi dala, da bi bila ti! OMG!!!” je cvilila in spet so naju vsi gledali.
Oddahnila sem si in vzela svoj telefon nazaj preden bi našla najin pogovor z Maxom. No če bi se tistemu sploh lahko reklo pogovor…
“Že prav, že prav. Saj ni nič kaj takega.” pospravila sem telefon nazaj v torbico in poskušala umiriti Hano, a ona je še kar naprej blebetala o tem kako vesela sem lahko, da mi je pisal sam od sebe in da bi vse punce na šoli dale vse, da bi bile na mojem mestu in tako naprej… Ko so prinesli sladoled, je končno utihnila saj drugače ne bi mogla jesti.
“Imava še štiri ure časa, jaz pa sem kupila že vse kar potrebujem…” je čez nekaj časa rekla Hana.
-Mhm, potrebuješ…- sem pomislila in se ozrla k njenemu zajetnemu kupu ndo vrha polnih nakupovalnih vrečk.
“Lahko greva z busom v kino.” sem predlagala.
“Gledat kaj?”
Skomignila sem: “Obalno stražo?”
“Itak!” se je razveselila Hana “Je Zac Efron v njej ane? Ah on je tkoo… …popoln!”
“Pa že…” sem zamrmrala in odpravili sva se.
Film je bil vredu. Nisem ga ravno na veliko spremljala, ker sem kar naprej razmišljala o Maxu. Nevem zakaj ampak zdelo se mi je, da je ves čas zraven mene. Ob koncu filma sem vedela zakaj se mi je tako zdelo. Max in njegov prijatelj sta sedela na sedežih pred nama! Tudi Hana je to opazila in mi zašepetala: “Ne glej, ampak Max in njegov frend sedita pred nama. Greva čimprej ven preden naju opazi.” Hana je že stekla proti izhodu in me čakala pri vratih, jaz pa sem mogla še pobrat mojo torbico. Ko sem se pomikala ven iz vrste sem ponesreči brcnila v stol poleg Maxovega. Pogledal me je in na njegovem obrazu je zasijal najbolj popoln nasmešek kar sem jih kdaj videla! Oči so se mu svetile in me prilepile na tla. Nisem mogla iti na prej, samo zrla sem vanj. Ko sem se nenadoma zbudila iz vsega tega sem se mu nasmehnila nazaj in pohitela proti izhodu, da ne bi česa bleknila in se osramotila.
Domov sem prišla čisto zasanjana in vse o čemu sem razmišljala je bil Max. Ko sem stopila v kuhinjo, je za mizo sedela mami, kot, da bi me čakala. Na stolu poleg nje je sedel moj brat dvojček in, ko sem ga pogledala, je samo skomignil z rameni. “Živjo Ljubica.” me je pozravila mami nato pa se ozrla še proti Filipu “Povedati vama moram vznemerljivo novico…”

Hvala za branje in upam, da vam je tudi ta del všeč. Naslednji del bom mogoče objavila že pozneje danes ali pa jutri dopoldne. Lepe počitnice še naprej!

0
0

Prosim nadaljuj… Zakaj si nehala? Tvoja zgodba je najboljša

0
0

Zakay si nehala pisati?

0
0

Zelo dobra zgodba! Ti pišeš najbolš 😉 Kdaj pride nadaljevanje??

0
0

Ful dober.
Zakaj si. Ngebaka pisat????

0
0

Ful dobra zgodba plis poglej še mojo!

0
0

Kdaj pride nou del ker ta mi je ful ušeč! 🙂

0
0

Najboljša zgodba ever!

0
0

Ta del SUPER!

Prikazujem 8 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*