0
0

Ko sva bili s Hano pripravljeni sva stopili na hodnik. Vrata Filipove sobe so se odprla in ven je prišel Max. Hana je hitro stekla mimo. Nasmehnil se mi je. “Hej.” pozdravil me je. Kaj naj naredim? Pozdravim nazaj? Ja to je normalno. “Hej.” sem mu odzdravila. Z njim sem se pogovarjala le dvakrat do zdaj. Enkrat sem kuharju rekla, da ne maram telečjega zrezka, ki mi ga je ponujal. Max je stal v vrsti poleg mene in rekel : “Jaz tudi ne.” tudi takrat se mi je nasmehnil. Vedno ko me je videl se mi je nasmejal, pravzaprav. No prvič ko sva govorila sva bila v drugem razredu. Vprašal me je če bi zamenjala mesto z njim, ker je hotel sedeti zraven svojega prijatelja, na neki predstavi ki smo si jo šli ogledat. To zdaj je bilo tretjič. “Zakaj nisi odgovorila na moje sporočilo?” me je vprašal. Sporočilo? Sporočilo! Šele zdaj sem se spomnila! “V resnici…” sem jecjala ” Že dolgo nisem pogledala na telefon in…”
Zasmejal se je. Najbolj prisrčen smeh kadarkoli. “Že vredu saj štekam. Pa super, da gremo skupaj na bazen ane?”
Njegov glas me je čisto prevzel.
“Ja.” sem čez nekaj časa končno izustila. Spet se mi je nasmehnil in se odpravil po hodniku naprej. Jaz pa sem kar stala tam in gledala nekam v prazno. Čez nekaj minut je po mene prišla Hana in mi rekla: “Taja, tvoja mama je rekla, da se bomo odpravili. A prideš? A si ok?”
Pokimala sem in šla s Hano. V resnici mi ni ime Taja. Samo Hana me tako kliče. Ime mi je Julia. Ko sva se s Hano spoznali, sem se ji zlagala, da mi je ime Taja, saj mi takrat moje pravo ime ni bilo všeč. Saj Hana ve, kako mi je zares ime, a vse od takrat me še vedno kliče Taja. V avtu je med mano in Maxom na žalost sedel Filip. Hana je sedela spredaj. Še vedno ji je bilo težko kadar je videla Maxa. Razumela sem jo, zagotovo je bilo težko preboleti nekoga takega kot je on. Ko nas je mami odložila pri bazenu, je Filip skočil iz avta in nama s Hano rekel : “Se dobimo pri toboganih!” nato pa sta z Maxom stekla naprej. S Hano sva vzeli najini torbi iz avta in se odpravili proti garderobam. “Kakšen misliš, da Filip izgleda v kopalkah?” je vprašala nato pa si pokrila usta in se začela režati. “Joj oprosti, pozabljam, da je tvoj brat!” Tudi jaz sem se zasmejala. “Torej končno priznaš, da ti je všeč?” Hana je zavzdihnila “Če je pa takoo luškan!”
Namrdnila sem se “Govori to komu drugemu, a prav? Da ne bom bruhala.” Zasmejali sva se. Ko sva prišli do toboganov, sta naju Filip in Max že čakala. “Kje sta bili počasneli?” je Filip rekel Hani. Hana se je zahihitala. Stali smo pred toboganom po katerem greš z dvojnim obročem. Torej za dva človeka. Zraven tobogana je sedel en zdolgočasen tip, ki je tipkal po svojem telefonu. “Predlagam, da greste po parih fant in punca , tako se porazdeli teža.” je čemerno zamrmral. Videti je bilo, da je znal to besedilo na pamet in ga je samo ponavljal vsakemu, ki je prišel. “Jaz grem s Filipom!” se je takoj javila Hana. “Torej greva potem midva skupaj ane?” se mi je nasmehnil Max. Pokimala sem in tokrat sem se tudi jaz nasmehnila.

Upam, da vam je bil ta del všeč! Zelo rada pišem to zgodbo in upam, da jo vi radi berete! Lepo se mejte še naprej! 🙂

0
0

Super super super!

0
0

Hvala! 🙂

0
0

FUL DOBR PISESS!!! OBOZUJEM TEEE

0
0

Hvala vsem! Nov del pride jutri, ker danes najbrž ne bom imela dovolj časa…

0
0

Kdaj pride ven novi del?

0
0

Res super!

0
0

Res super !!!♡

0
0

Super

0
0

Res top zgodba

Prikazujem 9 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*