0
0

Hey!
Zdaj nekaj časa nisem pisala zgodbe, ker smo bli na morju, tukaj pa je zdaj nov del.

SREČA V NESREČI- 10. poglavje
Ko sem se zbudila najprej nisem vedela kje sem. Pogledala sem po sobi in videla, da ležim v svoji postelji. Pri vhodu v mojo sobo se je Maks pogovarjal z nekim moškim. Zaradi halje in torbe sem predvidevala, da je to zdravnik. Na robu postelje je na eni strani sedela Lucy na drugi strani pa Katie. Jade je pravkar vstopila s skodelico čaja.
Ko so videli, da sem se zbudila so bili vsi veseli. Jade in Katie sta me objeli. Maks pa je začel razlagati kako nespametna sem bila, da se nisem vrnila….. dokler ga Lucy ni končno utišala (hvala Lucy).
Ko smo zaključili z pogovorom me je zdravnik pregledal.
Rekel je, da bo z mano vse v redu. Le nekaj dni naj počivam, gleženj pa je prav grdo zvit zato mi ga je povil. Prav tako mi je namestil opornico, da sem lahko hodila. To bom morala nositi nekaj dni.
Kmalu je zdravnik odšel. Lucy se je ponudila, da ga pospremi do vrat. Komaj takrat sem se spomnila na Rexa. Poklicala sem ga. Nič se ni zgodilo. Ni prišel.
Potem sem postala prestrašena.
»Kje je Rex« sem panično vprašala.
»Ne skrbi. Počiva« me je mirila Jade.
»Je vse v redu z njim?« sem bila še zmeraj panična.
»Ne ravno. Izgleda malo bolan. Drugače je verjetno v redu« je rekla Katie.
»Maks ga lahko prosim peljem k veterinarju?« sem prosila.
»Nameraval sem ga jaz ampak, če se dobro počutiš, ga lahko ti« je rekel Maks.
»Nora s tabo bom šla« se je ponudila Katie.
»V redu. Jade greš zraven?« sem vprašala zadovoljno.
»Ne. Vseeno hvala za povabilo« je žalostno rekla Jade.
Po tem, ko je to rekla je Jade odšla v svojo sobo. Odšla sem za njo. Opornica mi je res pomagala pri hoji. Ko sem vstopila je ležala na postelji.
»Vse v redu?« sem sočutno vprašala in sedla k njej na posteljo.
»Ja« je odgovorila.
»Ali lažeš?« sem vprašala.
»Mogoče. Kako si vedela?« je vprašala.
»Jade, ker te poznam« sem rekla in se nasmehnila. »Sedaj sva neke vrste sestri. In sestre si zaupajo. Povej mi kaj je narobe?« sem rekla iskreno.
» Nič ni. Samo dom pogrešam. Ti, Jace in Justin ste vse kar imam od doma. Drugo je vse novo. Še oblačila so nova« je rekla in po licu ji je zdrsela solza.
»Vem kako se počutiš. Bo že bolje boš videla« sem rekla vspodbudno.
»Hvala« je rekla in me objela.
»Grem zdaj« sem rekla in vstala ter odšla do vrat. »Prideš zraven?«
»Mislim, da bom še malo ostala tu« je rekla z hripavim glasom.
»Kakor hočeš. Pogovori se z Maksom. Glede teh stvari zna pomagati«
»V redu?« je rekla precej previdno.
»Ne resno mislim. Ko je še živel z nami me je velikokrat tolažil, ko starša nista imela časa zame« sem rekla in odšla iz sobe.
Odšla sem po Katie in skupaj z Rexom sva se odpravile po ulici do veterinarja.
Nasproti nama je po ulici pritekel Leo. Stekel je vse do mene in me objel. Tudi jaz sem objela njega. Da smo si na jasnem. Bil je PRIJATELJSKI objem. Seveda se je Katie, ki je stala zraven začela čisto po tiho hihitati.
»Včeraj me je skrbelo zate« je rekel Leo in me izpustil iz objema. »Zakaj pa?« sem bedasto vprašala. »Ker sva prijatelja« je odgovoril. »Najboljša prijatelja« sem rekla in se mu nasmehnila.
Potem je Leo moral iti saj je dobil sporočilo od staršev, midve z Katie pa sva nadaljevali pot do veterinarja.
Čez 15 minut sva s Katie že sedeli v čakalnici pri veterinarju. Ni bilo veliko ljudi. V bistvu sva bili skoraj sami. Rex je bil utrujen zato je položil glavo na moje noge in zaprl oči ter malce zadremal. Katie ga je medtem praskala za ušesi. Rex to obožuje.
Medtem, ko je spal sem gledala njegovo ovratnico in povodec. Vse je bilo uničeno. Očitno je Katie tudi razmišljala o tem saj je naenkrat začela govoriti.
»Rex ima kar nekaj uničenih stvari« je rekla previdno.
»Vem. Morala bi mu kupiti nove vendar bi zagotovo veliko stalo, jaz pa trenutno nimam ravno veliko denarja.« sem ji odgovorila.
»Mogoče pa ne bi stalo tako veliko. Naštej vse kar rabi« je rekla.
»Novo ovratnico, povodec, nova pasja postelja bi bila super, vrv za žvečenje, žogica, frizbi, novo posodo za hrano, novo posodo za vodo, počasi mu bo zmanjkalo hrane in tudi priboljški bi mu zagotovo bili všeč« sem naštevala.
»V redu. To je kar veliko« je rekla Katie.
»Vem« sem potarnala.
»Lahko pa bi sami zaslužili kaj denarja« se je spomnila Katie.
»To bi šlo« sem se razveselila. »V nedeljo je sejem. Lahko bi prodajale pecivo« sem vzkliknila in pri tem zbudila Rexa.
»Ja! V soboto pečemo, v nedeljo prodajamo« se je strinjala Katie.
»Super ideja« sem rekla.
»Po tem, ko končamo tukaj lahko gremo v park. Pošlji Jade SMS, da se dobimo tam. Lahko se dogovorimo za podrobnosti« je rekla Katie.
»Tudi Leo bi lahko pomagal. Rad ima živali« sem predlagala in se nato ugriznila v jezik, ker sem se zavedala kar sem pravkar rekla.
»Leo, aaa?« se je nasmehnila Katie.
»Ja. Moj prijatelj je zato bo zagotovo pomagal« sem rekla. Besedo prijatelj sem poudarila, da bi Katie dojela, da sva le prijatelja. Na žalost se to ni posrečilo.
»Itak. Potem lahko pomaga še moj bratranec« je predlagala.
»Bratranca imaš?« sem bila presenečena.
»Ja. Ime mu je Kayl. Enako je star kot me« mi je razložila Katie.
» Kul. To bo tudi Jade spravilo v dobro voljo« sem rekla.
»Moj bratranec?« se je zasmejala Katie.
»Ne« sem rekla in se tudi sama zasmejala. »Jade obožuje peko peciva«
»Aha« je rekla Katie. »Ampak nikoli ne veš kaj se lahko zgodi« je še dodala. S tem je mislila na Katie in Kayla.
Kmalu naju je veterinarka poklicala v svojo ambulanto. Pregled Rexa je trajal približno 15 minut.
Na koncu je veterinarka rekla »Z vajinim psom je vse v redu. Ima nekaj ran zaradi udarcev, ki se bodo kmalu zacelile še vseeno pa vama bom dala mazilo s katerim ga mu namažita rane. Vsak dan ga peljita na malo daljši sprehod. Super bo tudi, če bo malo tekel. Vendar prve tri dni ga pustita malo počivati«. Nato nama je dala mazilo in nama razložila kako ga morava namazati in koliko krat.
Plačali sva in se odpravili do parka.

Upam, da vam je všeč in prosim komentirajte, ker če ne dobim komentarjev mislim, da vam moja zgodba ni všeč. In upam, da vam je 🙂

0
0

Se strinjam z Revijo Pil 🙂

0
0

Gremo se igrico, da pač ne trzamo na provokacije, ampak jih ignoriramo. Tako bo vsem najlažje!

0
0

Ana zakaj to sem pišeš?

0
0

Ok, moja zgodba: (vsaj del)
“Poglej jo,” zakriči Mayra Twist, moja najbolša prijateljica, s katero se poznava že od plenic. Namenim ji širok nasmeh, ki mi ga z veseljem vrne. “Night je pravi lepotec,” reče in poboža Andaluzijeca po temni grivi. Night veselo zaprha, ko mu pred smrček pomoli korenček. “Smem?,” vpraša.
“Jasno, trapa,” odgovorim in jo potegnem v sedlo. Močno me objame okoli pasu, jaz pa spodbudim konja v hiter kas, ki postopoma preide v galop. V tišini prijezdiva do Temničeve Skale, mojega najljubšega mesta. Stopiva v ruševin polno stavbo in razjahava. Nighta odvedem do majhne hišice v notranjosti, na zaplati suhe trave in ga razsedlam, ter mu natočim svežo vodo. Z May greva v majceno hišico, skloneva se, da lahko vstopiva saj so vratca nizka. Počiva se na obrabljene blazine, odpreva paketek čokoladnih piškotov z kokosom in srkava domač čaj iz termo skodelic. Klepetava o vsem mogočim, o glasbi, lušnih tipčkih, Nightu, konjih…Ravno mi zaželi nekaj spodbudnih besed za moj projekt ‘NO HORSES, NO LIFE’ in me prime za dlan. Zastrmim se ji globoko v oči…takrat pa…BUM…May in njen brat v bazanu, jaz in Mayra na Nightu, njen prvi poljub, ločitev, jok…vse do danes, do tega trenutka.
“April, April! April?” odprem oči in zagledam njene ravne rozne lase. “April! Uf, sreča! Onesvestila si se! Tako me je skrbelo!” Onesvestila? Videla sem Mayrino preteklost! Kaj se dogaja z mano?
“Ne, nič mi ni, May. Samo…” ravno želim nekaj reči, ko se vratca hiške odprejo.
“April Harmony Lora Lovegood z mano,” reče visok moški zlatih las, ki mu v dalših pramenih padajo skoraj do brade. Premerim ga od glave do prstov na nogi. Občudujem njegove oči, barve, kot stopljeno zlato, mišičaste okončine in z bicepsi posut trebuh.
“Zakaj?” odločno odgovorim, vendar sem še vedno prevzeta od njegove lepote. “Kdo sploh si?”
“Sem Jace Sky, potrebujemo te April,” zadnje besede izgovori tako moledujoče, da naposled privolim. Skomignem in vstanem.
“May, Night je v tvoji oskrbi dokler se ne vrnem,” še rečem, vendar me Jace prehiti.
“Ne bo potrebe, tvoj konj gre lahko s tabo,” navdušena ga zajaham in opazim, da ima tudi Jace svojega konja. Rjavega z belo liso.
“Za mano,” reče, preden konja požene v galop. Z lahkoto mu sledim, skoraj prehitim ga. Ustaviva se sredi gozda. Razjahava, Jace prime oba konja. Roko položi na visok, star hrast in šele sedaj opazim, da ime na zapestju tatu kače, ki grize svoj rep.
“Kaj je to?” vprašam in pokažem na kačo. Ignorira me. Zavijem z očmi. “Mi boš povedal?”

0
0

Jaz verjamem Ajši. Ta oseba Nekdo se pač samo ful dolgočasi pa zaradi tega piše te stvari. Če mene vprašate ne za vse te slabe stvari (pofejkane zgodbe, grdi komentari, neumne teme…) v zadnjem času kriva ena in ista oseba, ki ji je pač tako zelo dolgčas med počitnicami. Take stvari je treba ignorirati in vse bo v redu.
Aja in Nekdo tudi jaz berem Cool in Ajša ma prav. Te zgodbe niso še niti enkrat omenli tak, da samo daj mir.
Pa še ena stvar. Ko te ljedje sovražijo (ali pa “hejtajo” stvari ki jih delaš) to pomeni, da si dovolj kul da te sovražijo. Moj zključek: zgodbe uničuješ, ker si ljubosumna, ker vsi pišejo boljše od tebe. In preden rečeš da ni res pa sama napiši zgodbo, da vidimo, če je kaj boljša.

0
0

Ja ja. To so samo igovori. Dokler ne vidim ne verjamem. Jaz sem to zgodbo napisala sama in samo tlko da veš tudi jaz berem Cool in noter te zgodbe še ni blo. Če pa hočeš provucirat pa najdi koga drugega;-)

0
0

Če bi povedala, kaj se zgodi v nadaljevanju, bi ti zihr spremenila vse skp. Ampak na računalniku imam datoteko z to zgodbo.

0
0

Cool

0
0

Nekdo to zgodbo pišem sama in če iščeš prepir ga tukaj ne boš našla.
Če pa so to res objavli v coolu pa povej kaj se zgodi v nadaljevanju?

0
0

Kuk si nesramna. Meni so to zgodbo že nek cajta nazaj objavli v coolu in zdaj jo ti objavljaš tu. Kera fejkerica

0
0

zakon je nadaljuj

Prikazujem 11 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*