0
0

Hey vsi.
Sem se odločila da nadaljujem. Prosim vas, da komentirate, ker mi komentarji zelo pomagajo, da nadaljujem.

Kmalu sem prišla do mesta. Najprej sem želela malo po trgovinah zato sem odšla prosti središču mesta, saj jih je tam gotovo največ.
Prometa ni bilo veliko, saj je večina ljudi hodila peš ali pa s kolesi.
V središču mesta je bilo precej glasno. Veliko odraslih ljudi se je pogovarjalo in na vsakem vogalu so bili kakšni ljudje, ki so igrali glasbila za denar. Poleg tega je bilo veliko majhnih in cvilečih otrok in ker nisem ravno oboževalka otrok (zahvaljujoč Timu) sem odšla bolj na rob mesta, kjer se je videlo morje.
Tam ni bilo nič manj ljudi saj se je očitno odvijala tržnica. Povsod so bile postavljene stojnice pri katerih so se ustavljali ljudje, čez katere sem se spotikala.
Naenkrat sem zagledala čisto prazen pomol. Na njem ni bilo nobenih ljudi in zraven niso bili zasidrani čolni. Če bi se usedla bi si lahko noge celo namočila v vodo.
Ker se nisem več želela spotikati čez ljudi sem se prerinila do pomola.
Odšla sem čisto do konca in se želela usesti ampak sem se spotaknila in izgubila ravnotežje (če še nisem omenila sem zelo nerodna oseba).
Prepričana sem, da bi padla v vodo, če me ne bi neka oseba ujela.
Ko sem bila prepričana, da ne padam sem odprla oči, ki so bile od strahu zaprte.
Ozrla sem se navzgor in videla nekega fanta.
Imel je rahlo skodrane malce daljše svetle lase, prijazne rjave oči in čudovit nasmeh. Oblečene je imel temno modre hlače in belo- modro majico. Niti ni izgledal tako slabo.
»Jaz sem Dallas« se je predstavil. Najprej sem ga samo gledala potem pa rahlo stela z glavo, kot bi se hotela prebuditi. »Moje ime je Mack« sem rekla še vedno malo v šoku. »Si na počitnicah? Še nikoli te nisem videl tukaj« me je vprašal in mi pomagal na noge. »Ne. Mislim ja. Na nek način. Hvala ker si me rešil« sem se mu zahvalila. Mislila sem, da bo zdaj odšel ampak ravno nasprotno. »Te lahko povabim na sladoled? Lahko ti razkažem mesto če hočeš« se je prijazno ponudil. »Z veseljem« sem odgovorila in se nasmehnila.
Odšla sva na sladoled in potem mi je Dallas razkazal mesto. Šla sva na razgledni stolp, se škropila pri vodnjaku, šla v trgovino za živali in opazovala papige, potem sva šla nekaj pojest in še malo hodit po mestu. Cel čas pa sva se pogovarjala in smejala.
Bolj proti večeru pa sva odšla na sprehod po plaži. Medtem, ko sva hodila sem se počutila čudovito. Dallas mi je bil res všeč. Bil je prijazen, zabaven, prijetno sproščen… super je bilo, da je bil star enako kot jaz. Obljubil mi je celo, da se lahko jutri dobiva tukaj in me bo naučil deskati, če se strinjam. Seveda sem se strinjala saj sem si že od nekdaj želela deskati.
»Poznam en super prostor kamor lahko greva« je rekel čez čas. Prijel me je za roko in začela sva teči proti nekakšni leseni klopci obrnjeni proti morju. Na njej je pisalo OBALNA STRAŽA. Ker ni bilo nikogar sva sedla gor in gledala sončni zahod.
Dallas se je začel pretvarjati, da se preteguje, da je lahko dal roko na mojo ramo. Sedla sem bliže in se naslonila nanj. Začela sva se smejati.
Želela sem si da se ta trenutek ne bi nikoli končal. Vendar se je.
Pogledala sem na uro in videla, da bi morala iti domov, saj mamo zagotovo že skrbi.
»Moram iti« sem rekla. »Čakaj« je rekel Dallas »se dobiva jutri tukaj? Lahko te naučim deskati tako kot sva se zmenila«. »To bi bilo čudovito« sem rekla. Preden sem odšla sem Dallasu dala hiter poljub na lice. Prisrčno se je nasmehnil in mi pomahal v slovo.

Upam, da vam je všeč.

0
0

The Best 🙂 🙂

0
0

Res vam hvala. Če najdem čas danes zvečer napišem nov del.

0
0

pis naprej

0
0

OMG! Super je! Moraš pisati še naprej, ker si multi talent zato;)

0
0

Ful zanimivo! Ful super. Komaj čakam naslednji del!

0
0

Suuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuper zgodba piši še naprej!!!!

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*