Odgovorjeno
0
0

Živijo! Spet je tukaj moja zgodba. Mogoče je res malo kratka, sorry, upam da vam bo všeč.
“Zdravo Lun”, je Loono pozdravil Nik. “Slišal sem da si zbolela. Kako se počutiš?” je vprašal. Loona je postala zmedena. O kakšni bolezni je govoril? Končno se je spomnila. “Oh, dobro sem. Dosti boljše. Pa ti?” Odgovoril ni nič drugega kot da je dobro. Zdelo se ji je, da je nekoliko zmeden, kot je bila tudi sama.
Skrbelo jo je, kaj se
bo zgodilo z kamnom.
“Si za čaj?” je vprašal Nik. Loona je preslišala njegovo vprašanje. Spomnila se je, da je kamen mogoče že v senci, stekla v svojo sobo in zaloputnila z vrati. Kamen je res bil do polovice v senci in premaknila ga je na š soncem obsijano okensko polico. Sedaj je na njeni uri kazalo 15.37. Še samo dve uri in triindvajset minut! To
jo je zelo razveselilo. Veselo se je odpravila v kuhinjo, kjer je Nik odsotno strmel v lonček z vrelo vodo. “Je vse vredu s tabo?” ga je vprašala. Nekaj je zamomljal, pogleda pa ni umaknil iz lončka. Loona ga je še enkrat, tokrat glasneje vprašala isto in zdrznil se je in začudeno pogledal vanjo. Odgovoril je da je čisto ok in se spet zagledal v lonček.Ponudil ji je čaj, a sploh je ni pogledal. Sedaj se je Loona razjezila,saj je ugotovil, da ji Nik nekaj skriva. To ji nikoli ni bilo, in nikoli ji ne bo všeč. A ni še hotela obremenjevati s tem. Rekla si je, da je to že preteklost in sprejela čaj. “Bi hotel iti v jamo?” Ga je vprašala. Čaj se mu je zataknil v grlu in začel je na vso silo kašljati. “Ne! Sploh ne! Ostaniva tukaj! Ne bova šla v jamo in pika.”
“Ok, če nočeš potem ne bova šla,” mu je rekla. Tudi njej je odleglo, saj ni pozabila na kamen ki bo čez dve uri postal nekaj. Ta nekaj jo je mučil in umirala je od radovednosti. Nika je vprašala če bi se kartal enako, če bi igrala šah, če bi skupaj gledala nogometno tekmo(česar v resnici ni želela, a ga je hotela razveseliti saj je oboževal nogomet) in če bi počela karkoli drugega, a ni hotel ničesar in zato je šla nazaj v svojo sobo in ga pustila samega. Čez nekaj časa je slišala kako je prižgal televizijo in iz spodnjega nadstropja so se razlegli navijaški zvoki. “In GOOOOL!!!” je čez nekaj časa zavpil komentator. Loona je naslikala sliko do konca, prebrala knjigo, oboje z velikim veseljem. Nato je spet poslušala tokrat bolj veselo glasbo ter zašila plišastega medvedka. Tako sta zelo hitro minili dve uri. Oglasila se je budilka, ki jo je naravnala na ta čas pred točno triindvajsetimi urami. Pogledala je kamen. Zgodilo se ni nič.
Upam da vam je zgodba všeč 🙂

Najboljši odgovor
0
0

Meni se zdi zelo zanimivo. Samo res daj piši daljše dele, ker bo tako še bolj zanimivo. Sicer pa je že zdaj zelo dobra zgodba.

0
0

Pišem sproti

0
0

strinjam se

0
0

*telefonu

0
0

Pa oprostite za pravopisne napake, pišem na telefone

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice*