tiinjaz_februar19

Besedilo: Barbara Jarc

Če si samozavesten, ne pomeni, da si najbolj priljubljen. In tudi če si med najbolj priljubljenimi, še ne pomeni, da si samozavesten. Samozavesten si, ko se imaš rad, ko se sprejemaš takšnega, kot si – z vsemi prednostmi in slabostmi vred. Samozavesten si, ko si v sebi trden. Ko spoštuješ sebe in druge. Žal pa samozavesten ne postaneš s pritiskom na gumb, ampak je treba to graditi postopoma.

Razbijmo mite o samozavesti

  • Samozavesten si, če si lep. To sploh ni nujno. Obstaja veliko lepih ljudi (po takšnih ali drugačnih merilih, ki se sčasoma spreminjajo), ki niso samozavestni. In poznamo veliko ljudi, ki današnjim merilom lepote ne ustrezajo, pa so vseeno samozavestni – in tudi zelo priljubljeni in očarljivi.
  • Samozavesten si, če si del elite. Hja, verjetno je tistim, ki so del elite, nekoliko laže kot tistim, ki niso. To je pa tudi vse. Tudi oni se morajo najbrž ves čas dokazovati. In vsak kdaj podvomi o sebi, to je čisto človeško. Celo tisti, ki ne dajejo vtisa, da dvomijo o sebi – dvomijo o sebi. Ljudje, ki navzven najbolj skrbijo samo za svoje koristi in teptajo druge, so v globini zelo nesamozavestni, sicer bi bili bolj sposobni misliti na druge in z njimi sodelovati.
  • Samozavesten si, če nekaj znaš. Ja, to bi prišlo še najbolj v poštev. A žal ljudje velikokrat ne vemo, kaj znamo, ali pa tega ne znamo ceniti. Kako torej naprej?

Ugotovi, kaj so tvoje prednosti

Vsak ima prednosti in slabosti. Tako kot ni popolnih ljudi, tudi ni popolnih zgub. Vsak je v nečem dober, nekaj zna, ima dobre značajske lastnosti in je na njem nekaj lepega.

  • Znanje: si že ugotovil/a, v kateri dejavnosti si dober/dobra? V čem uživaš? Kaj ti leži? Običajno uživamo pri stvareh, v katerih smo dobri. No, morda nekateri res najbolj uživajo v ležanju na kavču, a tu imamo v mislih predvsem, za katero področje si nadarjen/a. Eni spretno »šraufajo«, drugi so vešči v računanju, tretji dobro pojejo, nadarjen/a si lahko še za jezike, šport, glajenje sporov med vrstniki …

Veliko področij je, na katerih se lahko izkažeš. Če zase še nisi odkril/a, kaj bi to bilo, razmisli o vseh predmetih v šoli. Kateri ti je pisan na kožo? Preizkusi različne krožke in konjičke ter, če je mogoče, kaj treniraj ali se vpiši na tečaj … Enkrat boš že naletel/a na tisto »pravo« zase. In naj te potolažimo – nekateri novo nadarjenost pri sebi odkrijejo tudi pri stotih letih!

  • Lastnosti: morda je v današnjem času res videti, kot da med dobre značajske lastnosti spada to, da druge izkoriščaš, da kuješ dobiček in misliš samo nase. Vendar to niso lastnosti, s katerimi bi se hvalili. Takšni ljudje so pravzaprav pomilovanja vredni. Jih ima sploh lahko kdo resnično rad? Ne. Med lepe značajske lastnosti spada to, da znaš z drugimi sodelovati, da znaš poslušati in svetovati, da si pošten, da se trudiš, da varuješ skrivnosti drugih, da jim pomagaš … In vsaj eno od teh lastnosti imaš tudi ti. To je notranja lepota.
  • Videz: v današnjem svetu je videz zelo pomemben. Še pred kakšnimi 100 leti je bilo zelo pomembno to, da si razgledan, skromen in pobožen, danes pa je moderno biti telesno fit in po možnosti tak, kot da so te pravkar retuširali v Photoshopu. No, v resnici ljudje nismo retuširani, če že, se nekateri dajo lepotno operirati, pa še to običajno zato, ker NISO samozavestni. Zagotovo je na tebi nekaj lepega, naj so to oči, ustnice, lasje, obraz, prsti, noge, pegice … Kar oglej se in se pohvali!

Sprejmi svoje slabosti

Se ti zdi, da imaš slabosti preveč? Da si čista zguba? Potem se moraš nujno začeti sprejemati. Seveda je to laže reči kot narediti, a nekje je treba začeti. Vsi imamo slabosti. Vsi. Eni se zaradi njih ne sekirajo kaj dosti, drugi jih prikazujejo kot vrline (recimo »jaz sem pač tak, da zamujam in me morajo vsi čakati«), tretji pa se z njimi nekako sprijaznijo. In to je tudi prav.

Vsak zase ve (in sproti odkriva), katera področja mu ne ležijo. Nekaterim ne gre od rok šport, drugi nimajo posluha, tretji nimajo smisla za jezike, četrti za naravoslovje … Vendar naj ti neuspeh ne pride do živega. Zaradi neuspeha ti kot človek nisi nič manj vreden, samo na nekem področju ti je spodletelo.

Obstaja nekaj mehanizmov, kako se sprejeti takšnega, kot smo. Tu seveda ne mislimo, da se je treba ujčkati in dvigniti roke nad sabo (v slogu »jaz pač zamujam«) ter ostati za vekomaj tak. Ne. Gre za to, da se potrudiš, da se izboljšaš. Da narediš, kar je v tvoji moči. In da se potem ne sekiraš, če na tem področju pač nisi najboljši. Ker nihče ni najboljši kar vsevprek.

Ko ti spodleti

Vsakomur kdaj spodleti. Dobi slabo oceno, blekne neumnost, pozabi kaj narediti … Vsi smo ljudje in motiti se je človeško. Pomembno je, da to potem poskušamo popraviti in ne več ponoviti.

Kaj ob neuspehu še pomaga? Da pomisliš na vse, kar ti gre dobro in pri čemer žanješ uspehe, na vse svoje dobre lastnosti in nadarjenosti, na ljudi, ki te imajo radi in jih imaš rad/a. Včasih pomaga, da si to zapišeš na list in ga obesiš na steno, da ga lahko večkrat pogledaš.

Druži se s prijetnimi ljudmi

To je za samozavest zelo pomembno. Kot smo že omenili, marsikdo zmotno misli, da bo postal srečen, če bo sprejet v »elito«. V resnici pa si notranji občutek vrednosti gradimo ob ljudeh, ki nas sprejemajo takšne, kot smo (in mi njih, seveda, te stvari so vedno vzajemne).

Pomisli: ob kom si lahko sproščen/a? Ob kom lahko blekneš neumnost? H komu greš, ko se ti zgodi kaj lepega? Komu zaupaš, ko ti je hudo? Kdo te zna pohvaliti in spodbuditi? Kdo ti upa lepo povedati, kadar streljaš kozle, in te pri tem ne žali?

Ne primerjaj se s tistimi, ki ti zbijajo samozavest, ampak se raje druži z ljudmi, ki ti samozavest vlivajo.

Objavljeno v Pilu, februar 2019