tiinjaz_april19

Besedilo: Jana Zirkelbach

Nihče mi ne bo rekel, da se veseli učenja. Pa če je še tako priden človek in se zdi, da ga vse na tem svetu zanima – od najbolj zapletene matematike do »trančiranja« besedila na glagol, samostalnik, prislov in podobno. Učenje je delo in ne zabava, lahko pa si narediš, da bo bolj sprejemljivo, in si pri tem še uspešen, uspešna.

Zakaj se splača učiti?

Najbrž ni nikogar, ki se kdaj ne bi vprašal, zakaj je treba to znati, kaj neki to rabiš v življenju, saj nismo vsi za vse, in zakaj moramo potem vsi to znati, komu, razen učiteljem, ki s tem, da nas »matrajo«, služijo plačo, koristijo te podrobnosti … in še bi lahko naštevali.  Če si slabe volje, se takšna vprašanja strnejo v eno samo misel – kaj je te šole sploh treba.

Eno gotovo drži:  tisti, ki so vsaj približno prepričani, da je dobro kaj znati, imajo precej prednosti pred onimi, ki o tem nočejo razmišljati. V razredu jih sicer lahko obsodimo, da so piflarji in grebatorji, zoprni ambiciozneži, ampak njim je lažje, ker so motivirani. Imajo voljo in pripravljenost, ker vedo zakaj.

In zakaj je učenje kar pomembna reč v našem življenju?

  • Ker je fino, če smo vsaj malo razgledani in v družbi ne klatimo neumnosti,
  • ker sicer bolje razumemo svet in dogajanje v njem in je takšno življenje bistveno bolj zanimivo,
  • ker z znanjem lažje kot čisto neuki premagujemo različne težave, ki nas doletijo,
  • ker se razgledani ljudje lažje in bolje izražajo, kar je zelo zaželena lastnost tako v službi kot v družbi (pa tudi pri nasprotnem spolu),
  • ker z več znanja lažje dobiš bolj zanimivo delo (vem, da je v vaših letih težko premišljevati o službi, ki je ta hip od vas oddaljena kot najbolj oddaljen planet, pa vendar – zamislite si, da morate v nekem prostoru prebiti vsaj 8 ur na dan in je tam zelo dolgočasno ali pa hudo naporno in se dogajajo reči, ki vam nikakor niso všeč,
  • ker si tako sami lažje poiščemo odgovore na pomembna vprašanja, ki se nam postavljajo.

To je samo nekaj razlogov, zakaj je, hočeš nočeš, znanje dobro imeti. No, pa poglejmo, kakšni so načini, da pridemo najhitreje in najlažje do zastavljenega cilja.

Kako se pripraviš na učenje?

Za učenje je potrebna zbranost. Res je, da so nekateri redki posamezniki zmožni dobre zbranosti tudi v nadvse nenavadnih okoliščinah, ampak to so le izjeme, ki potrjujejo pravilo. Za večino nas navadnih smrtnikov pa velja naslednje:

Prostor

Prostor za učenje naj bo osvetljen z dnevno svetlobo in v njem naj ne bo hrupa.

Priporočljivo je, da so okna na levi strani mize in miza naj ne bo obrnjena na ulico (če je le mogoče, seveda). Dobro je, da se učimo vedno v istem prostoru in za isto mizo, ker s tem prej dosežemo tisto zbranost, ki je potrebna za učenje.

Učimo se sede za mizo in nikakor ne zleknjeni na kavču ali postelji. Za budnost naših možganov potrebujemo določeno napetost mišic, ustrezen pretok krvi, ki omogoča tudi možganom boljšo prekrvavitev in s tem razmere za boljše delovanje.

Hrana

Ni ravno priporočljivo, da smo preveč siti, ko se spravimo k učenju, pa tudi preveč lačni ne. V nasprotju s prepričanjem, ki je veljalo v starih časih, da je tudi učenje naporno delo in je zato treba pošteno jesti (se pravi krepko, kalorično hrano), sicer možgani ne bodo delovali, danes velja, da moramo predvsem poskrbeti za zadostno količino vitaminov in mineralov.

Gibanje

Tudi vsakodnevno gibanje je pomembno za zbranost, najboljše je gibanje na svežem zraku. Poskrbeti moramo za »prezračenost« telesa. Preden se boste lotili učenja, hitro na sprehod, tek ali kolo.

Spanje

Tudi sicer je pametno, če si privoščimo dovolj spanja, ko se učimo, pa sploh. Sicer niti približno ne bomo dovolj zbrani za učenje. V vaših letih povprečno potrebujete  do 9 ur spanja, da ste zares dobro spočiti, z leti se število ur spanja zmanjšuje.

Odmori

Med učenjem so nujni odmori, ki naj bodo čim bolj aktivni (v smislu razgibavanja).  Odmor je počitek tudi za možgane, ki se tako bolje »obnovijo« in pripravijo za nadaljnje delo.

Kako si lažje zapomniti?

Če je snov nezanimiva, si jo je dobro nekako narediti vsaj malo bolj privlačno. Na primer nezanimivi snovi obarvamo naslove ali pa poleg naslova narišemo kakšno figuro, graf itd.  Lahko si snov predstavljamo kot kratek filmček in ji dodamo kakšno smešno lastnost v svoji glavi.

Pametno je, če si izpišemo ključne besede na list ali v zvezek in potem ponavljamo snov ob izpisanem. Ko bomo besede izpisali iz snovi, ki smo jo prebrali, si bomo snov veliko bolje zapomnili.

Za besede, ki si jih nikakor ne moremo zapomniti, si lahko poiščemo podobne besede, za katere vemo, kaj pomenijo.

Zelo pomaga tudi ponavljanje v paru. S sošolcem ali sošolko se lahko izmenično igrata vlogi učitelja in učenca in nezanimiva snov nenadoma postane dober material za kviz.

Vse je v glavi

Vem, da se sliši že precej izrabljeno, ampak vse je v vaših glavah. Odločiti se morate o tem, ali se vam zdi učenje nekaj groznega in napornega ali pa je to nekaj, kar lahko z malo vztrajnosti in sistematičnosti povsem dostojno obvladate.  Kakor koli že, učenje vam ne uide in prej ali slej se morate odločiti, da postavite na mizo zvezke in knjige. Vprašanje je samo kdaj, kako in s koliko slabe ali dobre volje.

Objavljeno v Pilu, april 2019