bralni_april19

Pripravila: Katja Stergar v sodelovanju z Bralno značko

Vse štiri so bile približno iste višine in vse so imele mega dolge lase z valovitimi kodrci na koncu. Toda razlikovale so se v barvi las. Savanna je bila svetla zlatolaska. Ximena je bila črnolaska. Gretchen je imela rdeče lase, Ellie pa rjave. Včasih sem pomislila, da so Ellie sprejele v to klapo popularnih samo zaradi las, ki so bili ravno pravšnje barve in dolžine, da je sodila mednje.

Moji lasje so bledikavo svetli in tako ravni, da se lahko skodrajo samo ob obilni pomoči laka. Pa še kratki so. In jaz nizka.

Pripadnost

Vseeno je, kdo smo, večini ljudi se zdi pomembno, da komu pripadajo, da nekam sodijo, da se lahko z nekom poistovetijo, da niso v vsem sami. V večjih skupinah se vedno izoblikuje več manjših podskupin in vedno so tu tudi odpadniki, posebneži, tisti, ki ne sodijo v nobeno skupino, v nobeno skupino nočejo ali pa jih v nobeno skupino ne sprejmejo. Vedno se oblikuje tudi vsaj ena skupina, ki je najglasnejša, ki rada drugim ukazuje in jih nadzira. V skupinah smo ljudje pogumnejši, na pamet nam pade, da bi uresničili drznejše načrte, hkrati pa se v skupini lahko tudi skrijemo pred odgovornostjo. Biti zunaj vsega je lahko zelo naporno, včasih je celo lažje biti žrtev, kot biti nevtralen in neopazen.

Elmer

Elmer je bil rad neopazen, rad je izginil z radarja skupine in poniknil v samoto. Zvoki so mu povzročali težave, takrat ni bil zbran in po možganih so se mu kopičili načrti, kako proizvajalce zvokov utišati. Na taboru s kupom mladcev in glasnimi vodniki sta tišina in samota nekaj nepredstavljivega. Sploh pa Elmer od udarca v glavo nikoli ni bil sam, v glavi mu je živel Lomax. Glas, ki ga je občasno tolažil, občasno pa podpihoval k neumnostim. Na taboru je bil Lomax dobrodošel, v novi šoli malo manj.

Ko vstopiš v nov razred, vstopiš med ljudi, ki so že razporejeni v skupine, razmerja med njimi so jasna, vsak nov prišlek pa jih lahko podre. Najglasnejši so zato takrat še glasnejši, najšibkejši pa upajo, da se bo situacija zanje izboljšala. Elmer je začel dobro, zdelo se je, da bo na tej šoli lažje.

Charlotte

Ko imaš v šoli ob sebi najboljšo prijateljico, potem hitro lahko pripadaš katerikoli skupini ali pa ti je za skupine precej vseeno. Charlotte in Ellie sta bili neločljivi od prvega razreda, pripadali sta isti množici in za Charlotte je bilo to dovolj. Potem pa je tudi njo en dan udarilo v glavo. Figurativno. Ellie je bila sprejeta med popularna dekleta, Charlotte pa je izvisela, kar naenkrat ni imela svoje varnostne mreže, kar naenkrat je bila med obstranci.

Predsodki in prvi vtis

Ko spoznamo novega človeka, si o njem hitro ustvarimo prvi vtis. Prvi vtis pa je pogosto povsem napačen, pogosto temelji na predsodkih in težko ga je spremeniti. Ko je bila Charlotte na avdiciji sprejeta med tri izbrane plesalke, je pristala v skupini s Summer in Ximeno. Obstajali sta dve možnosti – ali ostane pri predsodkih, brez prijateljic in na vajah trpi, ali pa dekleti začne gledati malo drugače in si odpre nova vrata. Tudi drugi si o nas lahko ustvarijo mnenje, ki je le podlaga prvega vtisa ali pa plod govoric. Za prijateljstvo pa je potrebno nekaj več, zaupanje.

Elmer je v šoli sicer pustil dober prvi vtis, zdelo se je, da bo tokrat vse drugače. A z nekaj potezami se je zameril razrednima razgrajačema in spet je šlo vse po zlu. Prijateljev ni bilo, ponovna izključitev iz šole pa pogovori s svetovalci in vse glasnejši glasovi v glavi. Z mamo sta se umaknila v samoto. A tudi človek, ki je rad sam, je lahko sam samo omejeno količino časa. In Elmerju se je zgodil Arri. Čisto preprosto ga je zvlekel na plano. Mogoče zato, ker je bil brez predsodkov. Tudi takšni ljudje so.

Objavljeno v Pilu, april 2019