bralni_maj19

Pripravila: Katja Stergar v sodelovanju z Bralno značko

Poleg žurov je bila za nas edina druga pomembna stvar šola. Tako smo se vozili kot skupina, se videvali med poukom in vozili domov. Večina nas je v takšni ali drugačni vlogi delala za starše in se ukvarjala s šolskimi obveznostmi. Imeli smo dokaj umirjeno življenje – dokler se nismo dogovorili za žur in potem smo se res imeli česa veseliti. Ampak najbrž nas je iz ravnovesja vrgla šola. Šola in splet – še posebej facebook, pa tudi snapchat in instagram. Zdi se mi, da brez teh stvari, ki so nas povezale z otroki iz Nambe in ostalim svetom, mogoče ne bi postalo tako hudo.

Kaj je pomembno?

Ni pomembno, koliko si star, ali si fant ali punca, ni pomembno, kakšne barve je tvoja polt in katere jezike govoriš, ni pomembno, kdo so tvoji starši ali kaj so po poklicu, ni pomembno, ali si edinec, ali imaš veliko družino ali pa družine sploh nimaš, ni pomembno, kakšno glasbo poslušaš ali če imaš rad pse ali mačke, vse to ni pomembno, če te ima kdo rad. Zdi se, da je tokratni bralni grižljaj nadaljevanje prejšnjega in predprejšnjega, saj kar ne zmanjka odličnih knjig, ki na zelo različne načine obravnavajo podobne teme. Ljudje smo radi del nečesa, najsi bo to bralni klub, plavalna ekipa, poulična banda, skupina sošolcev, sorodnikov, ali pa virtualna skupina ljubiteljev čokolade.

Kasienka

Včasih nam je zavetje skupine dano in raste skupaj z nami, drugič pa je treba zavetje zgraditi povsem na novo. Po selitvi s Poljske v Anglijo je bilo za 12-letno Kasienko edino preostalo zavetje mamin objem, pa še ta je bil vedno redkejši, saj je mama ali delala, ali iskala Kasienkinega očeta, ali pa sploh ni razumela, zakaj bi bil objem potreben. Nasilne sošolke so seveda problem, ampak po mamino so punce pač takšne. Učitelji, ki ne dojamejo, da Kasienka nič ne zaostaja v znanju, čeprav je tujka, po mamino že vedo, kaj delajo. Ampak trenerji, ki Kasienki pravijo, da je odlična plavalka in naj se pridruži ekipi, po mamino ne vejo, da ima Kasienka pomembnejše delo. Mamino zavetje včasih pušča. Takrat se je treba postaviti na svoje noge in včasih narediti drugače, kot misli mama. Še dobro, da so tu William – in prvi poljub, pa sosed Kanoro, ki najde očeta, in oče, ki si je našel prijazno Melanie. Ob ljudeh, ki te imajo radi, si lažje srečen, takrat se zloba, nesramnost in poniglavost stopijo, preden pridejo do tebe.

Jasmine

Tudi v srednji šoli so neke stvari enake – treba je pripadati. 16-letna Jasmine s tem nima posebnih težav – lepa in pametna, edinka v urejeni družini, del velike klape, z najboljšim prijateljem in najboljšo prijateljico tesno ob sebi. Že res, da na zabavah Jazz in njeni sošolci pogosto hodijo po robu, zlasti kadar jih zanese ob pretiranih količinah alkohola. A Jazz ima ob sebi vendar Jacka in Annie, drug drugemu ščitijo hrbet. Tako se vsaj zdi. Dokler dogodki na zabavi ne grejo čez mejo in se za nameček znajdejo na spletu. Skupina v zavetju spleta postane krdelo, ki laja in zgrize najšibkejše. Takrat Jazz ugotovi, da ne pozna ne sebe, ne svojih prijateljev, ne svoje družine, in da so pomembne druge stvari, kot se ji je dozdevalo do zdaj. Ko zaradi hude napake, ki škodi tudi tvojim bližnjim, ostaneš sam, šele vidiš, ali te ima kdo rad in ali res kam pripadaš.

Dve zgodbi, dve knjigi

Kasienkina zgodba, napisana v verzih, se bere tako hitro, da jo v enem večeru lahko prebereš dvakrat, ali pa se večkrat vrneš k eni od pesmi. Tudi vsi tisti, ki govorite, da pesmi ne berete, boste uživali, verjemite mi, saj vas besedilo posrka vase kot v vodni vrtinec. Zdi se, kot da se je avtorica z obliko vrnila v preteklost, da je lahko opisala sedanjost. Po drugi strani je Jazzina zgodba napisana kot objave na blogu, ogromno je tudi zapisov pogovorov s Snapchata, Facebooka in všečkov. Knjiga je na neki način res trajnejša oblika zapisa, a življenje si lahko zapletemo tudi s sodobnimi mediji, če verjamemo, da tam ni nič trajno in zares. Prav zato, ker je knjiga trajna, še nasvet – mlajši bralci Pila si za sedaj privoščite samo Zavetje vode, Tista noč bo na vas še počakala.

Objavljeno v Pilu, maj 2019