bralni_junij19

Pripravila: Katja Stergar v sodelovanju z Bralno značko

Mi, ljudje

Vsak človek, ki je kdaj živel, je na svetu pustil svoj odtis in tudi vsi, ki bodo še rojeni, ga bodo pustili. Včasih samo kot spomin v lastni družini, drugič kot tiran, ki ga pomnijo generacije, tretjič kot glas na radiu. Niso in ne bodo pa vsi ljudje sveta zaznamovali in marsikomu ne bo ali ni bila nikoli posvečena nobena pesem, nobena ulica, za marsikoga, ki je s svojimi dejanji spremenil svet, nismo nikoli slišali, za marsikoga, ki bo s svojim pogumom pomagal ljudem, ne bomo nikoli izvedeli. Ko človek stori nekaj prelomnega, pogumnega, uporniškega, ne razmišlja o tem, ali bo kdaj o tem pisala kakšna knjiga, ali bodo na njegov rojstni dan šolarji imeli prost dan, ali bo sredi glavnega mesta na glavnem trgu stal spomenik z njegovo podobo, pač pa razmišlja o tem, da je treba nekaj spremeniti na boljše.

Zgodovina in ljudje

Zgodovina človeštva je v glavnem zapisana kot zgodovina moških. Ženske so bile večinoma omejene na dom in družino, moški pa so vladali, se bojevali, se šolali, ustvarjali in raziskovali. Zato svet ohranja vedenje o pogumnih vojskovodjih, o drznih pustolovcih, o norih diktatorjih, o izjemnih slikarjih, o vrhunskih športnikih. Pa vendar so v celotni zgodovini našega sveta prelomna in pogumna dejanja, izjemna znanstvena odkritja ter najodličnejša umetniška dela tudi plod ženskih možganov, ženskih rok in ženskih src.

Uporniške punce

Elena Favalli in Francesca Cavallo sta sklenili, da je treba takšnim ženskam posvetiti še kakšno knjigo, da je treba napisati zgodbe o uporniških puncah, da bi nove generacije deklet imele navdih. Pa se je nekoliko zataknilo in za knjigo v založbah ni bilo dovolj zanimanja (ne boste verjeli, ampak še vedno je več moških kot ženskih direktoric založb), odločili sta se, da skušata denar za izdajo knjige dobiti z množičnim financiranjem. Takrat se je sprožil plaz, ljudje so idejo podprli, kmalu so sledili prevodi v številne jezike in ljudje so knjigo o pogumnih ženskah brali. Pa ne samo to, knjiga jih je navdihnila, da so se tudi sami spomnili žensk, ki si zaslužijo tak spomenik, žensk, ki bi lahko navdušile naslednje generacije, žensk, po katerih bi lahko poimenovali kakšno šolo, ulico ali celo mesto. Hitro se je nabralo dovolj zgodb, da je nastala še ena knjiga o še 100 uporniških puncah.

Pogumna punca o pogumnih puncah

V približno istem času je o pogumnih puncah, ki spreminjajo pravila sveta, ki odkrivajo še neodkrite kotičke sveta, ki so za to, da bo bolje naslednjim generacijam, pripravljene tvegati življenje, pisala knjigo tudi Nika Kovač. Četudi je Slovenija na svetovnem zemljevidu majhen košček zemlje, so tudi tu živele ženske, ki se bile bolj drzne kot marsikateri moški, ki so bile v nečem na svetu prve in ki si zaradi svojega poguma zaslužijo vsaj zgodbo. Te Slovenke so primerljive z ženskami iz vsega sveta, zato so predstavljene skupaj z njimi, da ne bi bilo dvoma, da ne bi bilo vprašanj, ampak da bi bilo jasno, kdo so in kam sodijo, da so resnične in da so obstajale. Svet je zajadral na zgodbah o vohunkah, poglavarkah, alpinistkah, pisateljicah, zdravnicah, sabljačicah, piratkah, kraljicah, matematičarkah, pustolovkah, poštarkah, igralkah, revolucionarkah, grafitarkah, bojevnicah, letalkah, slaščičarkah, partizankah, učiteljicah, boksarkah, pevkah, sodnicah, in fantje so se počutili prikrajšane.

Drugačni fantje

Kar naenkrat so tudi fantje hoteli svoje zgodbe za lahko noč. Kar naenkrat se jim je zdelo, da so na svetu tudi drugačni fantje, tisti, ki nimajo mavzolejev in svojih imen na mavzolejih, pa so prav tako pustili svoj odtis na svetu. Za zgodbe o fantih je bilo lažje – hja, punce so jim utrle pot in založbe so z lahkoto objavile dvakrat po 100 zgodb o drugačnih fantih, ki jih je zbral Ben Brooks. Tu ni moških, ki kraljujejo v zgodovinskih učbenikih, ampak so fantje, ki so si zaradi svojega pogleda na svet, svojega videza, svojega razmišljanja, svojih želja drznili biti drugačni od tistih v učbenikih. Dejansko bi nam moralo biti vseeno, kakšnega spola je kdo, šteti bi morala dejanja, šteti bi moral pogum, šteti bi moralo, ali si Človek ali človeček. Razmislite, kam bi radi sodili sami, preberite zgodbe o vzornikih, upornikih, idolih in se vprašajte, ali lahko kdaj tudi sam storim kaj, da bi bil svet boljši.

Objavljeno v Pilu, junij 2019