tacke_julij19

Besedilo: Marina Dermastia

Tokratne Tačke so še posebej namenjene tistim, ki ste že na počitnicah južno od Istre, bodisi na obali ali na katerem od jadranskih otokov, oziroma vas bo tja do konca avgusta zanesla pot. Predstavila bi vam rada žival, ki v Sloveniji ne živi in jo zato imenujemo s poslovenjenim znanstvenim imenom – gekon. Ime izvira iz indonezijsko-malezijske besede »gekoq«, ki posnema njihovo oglašanje. Na Hrvaškem gekonom rečejo macaklini. Zveni zelo ljubko, kajne? Še posebej je ljubek hišni gekon. Ker je izključno nočna žival, se boste morali malo potruditi, da ga vidite. Najlažje ga boste našli, če boste sledili nenavadnim glasovom, nekje med ščebetom in tleskanjem, in dobro pogledali po stenah in stropih hiš, zlasti okrog svetilk, ki privlačijo žuželke, s tem pa tudi gekone.

Gekoni so zelo barviti kuščarji

Gekone uvrščamo v zelo veliko in razširjeno skupino luskinastih plazilcev, ki jim rečemo kuščarji. Živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Prilagojeni so življenju v zelo raznolikih življenjskih okoljih, od deževnih gozdov, puščav do hladnih gorskih pobočij. Kot vsi plazilci tudi gekoni ne morejo sami uravnavati telesne temperature, tako da je vzdrževanje toplote odvisno neposredno od gretja na soncu.

Različne vrste gekonov ločimo po njihovi velikosti. Veliki so od manj kot dva centimetra do štirideset centimetrov in tehtajo od 120 miligramov do 300 gramov.

Hoja po steni in stropu

Ena najbolj zanimivih lastnosti večine vrst gekonov je, da se z lahkoto premikajo po steni in stropu. To jim omogočajo milijoni drobnih mehurčastih izboklin na podplatih. Z njimi se lahko prilepijo na različne gladke površine.

Koža gekonov je po vsem telesu prerasla z laskastimi bodicami. Med te bodice se ujame zrak, kar povzroči, da se od njih odbijajo vodne kapljice. To si lahko predstavljate, če opazujete avtomobil, ki so ga v avtopralnici povoskali. Zaradi voska je površina na mikroskopski ravni nabrekla. Na njej ostajajo kapljice vode kot majhne kroglice, ki se odkatalijo z avtomobila že zaradi same težnosti ali rahle sapice.

Gekonov rep je pravi »multipraktik«

Gekonu rep pomaga loviti ravnotežje pri plezanju po vejah, deluje kot skladišče za maščobe in mu pomaga, da se skrije v svoji okolici. Če gekon pade, v 100 milisekundah zvije rep pod pravim kotom. To mu omogoči, da pristane na nogah. Zanimivo je, da če plenilec zgrabi gekona za rep, gekon rep odvrže.  In kar je še bolj zanimivo, rep mu nato spet zraste!

Nočni gekoni se hranijo z žuželkami

Večina gekonov je nočnih in ti so pravi žužkojedi. Hranijo se z ličinkami žuželk, črički, škržati in kobilicami. Dnevni gekoni pa žuželkam na jedilniku dodajo še sadje in sladko medičino cvetov. Pri hranjenju gekonom pomaga 100 zob, ki jih zamenjajo vsake tri do štiri mesece.

 »Macaklin« je na Lošinju zaščiten

Med 1500 vrstami gekonov jih je kar nekaj skrajno ogroženih. Čeprav hišni gekon ni med njimi, pa uživa posebno zaščito na nam bližnjem otoku Lošinju, kjer so ga vključili v projekt »Rešimo vrste v naši soseščini«.  Projekt vključuje predvsem živalske vrste, katerih predstavniki živijo v bližini naših bivališč ali vanje celo vstopajo, mi pa jih pobijamo, ker se jih zaradi nepoznavanja bojimo ali se nam gnusijo. Nekatere smo pobili že do skrajne meje ogroženosti vrste. Ideja projekta je spremeniti mišljenje ljudi in projekt iz lokalnega razširiti tudi širše. Od kar je macaklin na Lošinju zaščiten, se je mnenje lokalnih prebivalcev o njem že zelo izboljšalo in hišnega gekona že sprejemajo kot dobrodošlega sostanovalca in prijaznega odstranjevalca komarjev in drugih žuželk.

Objavljeno v Pilu, julij 2019