tiinjaz_julij19

Besedilo: Urška Kaloper

Po čem boste raje posegli, ko ste utrujeni in lačni: po sveže ostrganem korenčku ali čipsu? In kaj vam bolj prija, ko ste živčni ali žalostni: rezina jabolka ali mehak čokoladni piškot, ki se kar sam topi v ustih?

Nezdravi krog

Nezdrava oziroma manj priporočljiva hrana je pogosto narejena tako, da nas čim prej poteši. Po navadi je zelo kalorična, kar nam da zagon energije in v hipu se počutimo bolje. Zaradi močnih okusov (ki so velikokrat taki zaradi ojačevalcev in drugih umetnih snovi) so zadovoljne tudi naše brbončice. Pravzaprav nam je vse skupaj tako zelo všeč, da zelo kmalu zahrepenimo po še. In ko se krog tako vrti … ga je težko prekiniti.

Hrana je nujna

Brez hrane jasno ne gre. Telo nujno potrebuje energijo in hranljive snovi, da lahko deluje. Oboje je še zlasti pomembno med odraščanjem, saj brez tega ne moremo rasti in se razvijati. Več energije in hranil potrebujemo tudi, če veliko športamo ali preživljamo naporno, stresno obdobje. Pomanjkanje enega oziroma drugega se lahko pokaže kot utrujenost, slaba koncentracija, hujšanje, brezvoljnost, izpadanje las, pri dekletih kot izguba menstruacije, lahko pa celo zbolimo.

Energija in hranilne snovi

Prehrambni izdelki, ki jih kupimo v trgovini, morajo biti opremljeni s seznamom sestavin in hranilnih vrednosti (običajno na 100 gramov). Iz tega lahko razberemo, kako »zdravi« so. Običajno so najbolj koristna najbolj naravna, najmanj predelana živila s kar najkrajšim seznamom sestavin (od katerih po možnosti vse razumemo in poznamo in jih lahko najdemo v naravi). Več ko je sestavin in zlasti več ko je tistih, ki jih ne poznamo ali zvenijo tako zakomplicirano, da si med branjem polomimo jezik, manj priporočljivo je, da živilo pojemo. Pozorni moramo biti tudi, ali živilo vsebuje nasičene maščobe (in koliko), transmaščobe, dodan sladkor ali sladila oziroma sol in podobno – vse našteto škodi.

Nezdravo res ni zdravo

Velik problem pri nezdravi hrani je, da se njene posledice običajno ne poznajo takoj, razen če močno pretiravamo z energijsko vrednostjo (izražena je v kilodžulih ali kilokalorijah) in se zredimo. Pogosto mora miniti več let, da se telo »upre«. Toda takrat nezdravo prehranjevanje lahko povzroči povišan holesterol, krvni tlak, sladkorno bolezen … – zaradi tega se poveča tveganje za srčne bolezni, raka ipd. Debelost torej sploh ni edina posledica pretiravanja z nezdravo hrano.

Zakaj se zredimo?

To je preprosto: kilograme pridobimo, kadar zaužijemo več energije, kot je porabimo. To pomeni, da se lahko zredimo tudi zaradi »zdrave« hrane, ki je preveč kalorična. Vendar je to težje, saj so »nezdravi« prigrizki običajno prave energijske bombe, obenem pa tudi ne vsebujejo veliko koristnih hranil. Po drugi strani so naravna, malo predelana »zdrava« živila praviloma energijsko in hranilno uravnotežena; marsikaterega bi se morali močno prenajesti, da bi presegli »zdravo« mejo.

Lakota in lakota

Telesno lakoto začutimo, če že nekaj časa nismo jedli in nas telo opozarja, da mu zmanjkuje energije in hranil (recimo tako, da nam zakruli v želodcu). Običajno se stopnjuje postopoma. Po drugi strani je čustvena lakota nenadna. Če tešimo čustveno praznino, nam še toliko bolj prija nezdrava hrana, ki ponuja takojšnje »olajšanje«.

Kdo ne mara nezdrave hrane?

Poznavanje prehranske teorije pa še ne pomeni, da se je nezdravi hrani kaj lažje odreči. Ni, in če bomo čakali, da nas bo nekega dne želja po nezdravih prigrizkih ali mastni, sladki hrani preprosto minila, bomo najbrž čakali zaman. Razen redkih izjem ni človeka, ki pri njej ne bi »prišel na okus«, zato nam pri spremembi prehrambnih navad lahko pomaga samo izjemno močna volja. Če nas zagrabi želja po mastnem ali sladkem, si moramo glasno reči NE in se tega tudi držati. Nove prehrane se bomo navadili šele čez čas, morda šele po kakem mesecu, vmes pa nam bo velikokrat za znoret težko. Mogoče bomo imeli nonstop občutek, da smo lačni, brez energije, prazni … Ampak če smo pojedli dovolj zdrave hrane in imamo dovolj energije in hranil, je pomanjkanje samo psihološko; najbolje je, da se zamotimo in poskušamo pozabiti nanj.

Nekaj trikov, da se lažje upremo nezdravi hrani:

  • Jemo redno in dovolj, da nikoli nismo »telesno« lačni. Bolj ko smo lačni, bolj nam prijajo mastni in slani prigrizki.
  • Pri roki imamo vrečko oreščkov ali suhega sadja.
  • Žejo si potešimo z navadno vodo in nesladkanim čajem, ne s sladko, gazirano pijačo ali sokovi.
  • Žeje ne zamenjujemo za lakoto. (Velikokrat mislimo, da smo lačni, a bi v resnici morali kaj popiti.)
  • Med obroki jemo sadje, zelenjavo, jogurt, skuto ali oreščke.
  • Prosimo starše, naj ne kupujejo nezdrave hrane. Če je nimamo doma, bo težje dostopna.
  • Okus okrepimo z začimbami, ne s sladkorjem, soljo, majonezo, kečapom in podobnim.

Zakaj je pametno jesti zdravo hrano?

Ko jemo zelo malo nezdrave in veliko zdrave hrane, običajno čez čas opazimo, da imamo:

  • več energije
  • lepšo kožo in lase
  • lepšo postavo, poleg tega pa
  • se bolje počutimo
  • se lažje učimo in
  • smo bolj zdravi.

In za vse to je vredno potrpeti, kajne?

Objavljeno v Pilu, julij 2019