tacke_september19

Besedilo: Marina Dermastia

Dolgo vroče poletje je za vami in ponovno ste sedli v šolske klopi. Tistim, ki ste počitnice preživeli ob morju, morda še vedno odzvanja v ušesih nezgrešljivo petje škržatov, del čudovite zvočne kulise vročih poletnih dni.

Zelo posebne žuželke

Škržati so krilate žuželke, ki jih najdemo na vseh celinah razen na Antarktiki. Poznanih je vsaj 3000 vrst, od katerih jih največ živi v tropskih območjih sveta. Tropski škržati so največji in lahko merijo tudi 15 centimetrov. Naši, v Sloveniji je razširjenih 11 vrst, pa so veliki od dva do pet centimetrov.

Žuželke, ki se potijo

Številne vrste škržatov najdemo v vročih in suhih območjih. In kako prenesejo puščavske razmere? Preprosto – potijo se. Tako kot mi. Potenje je prilagoditev, da smo lahko dejavni v vročem vremenu, da lahko dolgo časa tečemo ali opravljamo bolj težaška dela, ne da bi se pri tem pregreli. Čeprav se sliši rešitev logična, se le redke živali hladijo s potenjem. Med njimi so kot edine žuželke prav puščavski škržati. Telo si ohlajajo tako, da skozi znojnice izločajo vodo iz krvi na površino, od koder nato izhlapi v zrak. Seveda pa je izgubljanje vode lahko usodno, če je hitro ne nadomestijo. In nadomestijo jo s pomočjo posebno oblikovanih ustnih delov. Z njimi prebodejo rastlinsko tkivo neposredno do vodovodnih cevi, iz katerih nato kot po slamici posrkajo vodo.

Škržati iz hladnejših delov sveta nimajo znojnic. Namesto tega številne vrste lahko zvišajo svojo telesno temperaturo tudi do 40 °C, in to celo takrat, ko je zunaj le 18 °C.

Najglasnejše žuželke na svetu

Seveda pa škržate najbolj označuje njihovo petje, ki se sliši kot cvrčanje, »žaganje«. Glasen ritmičen zvok počasi pojema, postane bolj enakomeren in nato ponovno preide v glasno cvrčanje. Škržati zvok proizvajajo z nekakšnim bobenčkom – posebno izbočeno opno, ki je napeta bočno na vsaki strani drugega člena zadka. Na njej so zadebelitve v obliki ploščice in vzdolžnih rebrc. Na ploščico je pripeta mišica. Ko se ta skrči, se opna sunkovito upogne in to povzroči pok na vsakem rebrcu. Ko mišica popusti, opna skoči v prvotni položaj in ponovno nastanejo poki. Zadek samca je votel, zaradi česar se nastali zvok ojača.

Pojejo samo samci in s tem privabljajo samice. V toplih delih leta lahko poslušamo njihove glasne, ubrane zborovske nastope. Vsaka vrsta škržatov ima svoj način petja in prav to je glavni razločevalni znak med posameznimi vrstami.

Škržati zelo dobro slišijo, kar jim pomaga pri zaznavanju nastalih pesmi.

Škržati večino življenja preživijo pod zemljo

Po parjenju oplojena samica odloži več sto jajčec pod lubje drobnih vejic. Lubje preseka z močno leglico. Po nekaj dneh se izležejo ličinke; ko padejo na tla, se zakopljejo in hranijo s sesanjem soka iz korenin rastlin. Ličinke se petkrat levijo. Zadnja ličinka si z močnimi sprednjimi nogami skoplje rov na površino in zleze na bližnjo rastlino, kjer se prelevi v odraslega škržata. Celoten razvoj iz ličinke do odrasle žuželke pa je zelo dolg. Pri naših vrstah ostanejo ličinke v tleh od dveh do petih let, pri nekaterih ameriških vrstah pa celo do 17 let. Slednji so tudi najdlje živeče znane žuželke.

Zaščita pred plenilci

Škržati se pred plenilci ščitijo na različne načine, ki so značilni za posamezno vrsto. Čeprav dokazi niso zelo jasni, nekateri raziskovalci škržatov pravijo, da naj bi bilo zborovsko petje najglasnejših škržatov zelo učinkovit način za odganjanje ptičev, ki bi se drugače z njimi hranili. Veliki škržati zelo hitro odletijo, če so vznemirjeni. Predstavniki nekaterih vrst se povsem zlijejo z okolico, drugi plenilce odganjajo z močnimi svarilnimi barvami. Nekatere vrste pa uporabljajo povsem enostavno strategijo – v nevarnosti se preprosto naredijo mrtve.

Objavljeno v Pilu, september 2019