tacke_oktober19

Besedilo: Marina Dermastia

Ko pomislite na afriške živali, verjetno med njimi ni pingvinov. Vendar pa prav na najjužnejšem delu Afrike živi še nekaj kolonij samostojne vrste južnoafriških pingvinov. Čeprav je to edini kraj, kjer južnoafriške pingvine lahko vidite v naravi, pa je to najpogostejša vrsta pingvinov, ki jo srečate v živalskih vrtovih, saj so se na tamkajšnje razmere dobro prilagodili in se v ujetništvu bolje razmnožujejo kot drugi pingvini. Ker so tudi bolje prilagojeni na višje temperature kot vrste pingvinov z Antarktike, zanje v vrtovih niso nujni posebni zaprti prostori, ki bi nadomeščali večni mraz. Žal pa se zdi, da bodo živalski vrtovi zelo kmalu še edini kraj, kjer bomo lahko občudovali te ptiče, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Prisrčni so zaradi obarvanosti perja, ki spominja na frak, smešni so, ko capljajo naokoli, in občudovanja vredni pri svoji skrbi za mladiče.

Pingvini ne letijo, a so izjemni plavalci

Na kopnem, kjer gnezdijo in počivajo, pingvini niso prav hitri. Povsem drugače je v vodi, v kateri se premikajo z enako lahkoto kot druge ptice po zraku. Krila pingvinov so preobražena v plavuti, prilagojene za plavanje. V gladkem perju je ujet zrak, ki jim povečuje plovnost in jih ščiti pred mrazom v mrzli vodi. Odrasli pingvini menjajo perje enkrat letno. V času menjave perja ne morejo plavati in loviti. Zaradi tega se pred golitvijo pospešeno hranijo, da povečajo zaloge telesne maščobe, ki jim zadošča za približno tri tedne, v katerih se perje obnovi.

Običajna hitrost plavanja je 3 km/h, a kadar bežijo pred nevarnostjo, plavajo lahko tudi sedemkrat hitreje.  Potapljajo se lahko do 130 metrov globoko, a večina potopov ni globljih od 50 metrov. Posamezen potop traja od eno do dve minuti.

Južnoafriški pingvini gnezdijo v kolonijah

Večina južnoafriških pingvinov se začne pariti med četrtim in šestim letom starosti in običajno par ostane skupaj vse življenje. Najraje gnezdijo v senci pod grmovjem ali v rovih, ki si jih skopljejo pod plastmi strjenih iztrebkov, imenovanih gvano.

Samica običajno zleže dve beli jajci. Valita oba starša. Po približno 40 dneh se izležejo mladiči, običajno v razmiku enega do dveh dni, ki jih naslednje tri mesece spet hranita oba starša. Preden mladič zapusti starše, mora pojesti približno 25 kilogramov rib. Glavna hrana južnoafriških pingvinov so sardele in inčuni, ki vsebujejo veliko maščobe. Ker pa se količina teh rib zmanjšuje, predvsem zaradi komercialnega ribolova, so prisiljeni jesti manj hranljive sipe in rakce.

Značilni frak je kamuflaža pred plenilci

S svojo značilno črno-belo obarvanostjo perja so pingvini odlično skriti pred morskimi plenilci. Ob pogledu nanje od zgoraj se črna barva zlije s temino oceanske vode; od spodaj pa se zdi bela barva trebuha kot odblesk sončne svetlobe od vodne površine.

Veliko pretečih groženj

Na odprtem oceanu južnoafriške pingvine ogrožajo predvsem tjulnji in le občasno tudi veliki beli morski psi. Na kopnem prežijo na nebogljene mladiče vidre, mungi in galebi.

V preteklosti so bili glavna grožnja populaciji južnoafriških pingvinov ljudje, ki so pobirali njihova jajca, danes pa jih ogrožamo s komercialnim ribolovom, ki zmanjšuje količine njihove hrane, in ponavljajočimi se razlitji nafte. S slednjimi je povezana tudi največja uspešna reševalna akcija živali na svetu. Leta 2000 je ob brodolomu tankerja blizu mesta Cape Town prišlo do izlitja 1300 ton nafte, ki je zalila 19 000 odraslih južnoafriških pingvinov na višku paritvene sezone. Vse te ptice so prenesli v zapuščeno skladišče in jih očistili. Nadaljnjih 19 500 pingvinov, ki so se izognili razlitju, so s tovornjaki prepeljali  800 kilometrov vzhodno od razlitja. S tem so si reševalci zagotovili dovolj časa, da so očistili morje in obalo. Pingvini so priplavali domov v približno treh tednih. V reševalni akciji je sodelovalo na desettisoče  prostovoljcev z vsega sveta in rešili so več kot 90 odstotkov pingvinov.

Zelo ogrožena vrsta

Čeprav je v začetku 19. stoletja na obalah Južne Afrike živelo 4 milijone južnoafriških pingvinov in jih je na začetku 20. stoletja le na enem otočku gnezdilo več kot milijon, se je do danes njihovo število zmanjšalo za skoraj 95 odstotkov. Po najbolj črnogledih napovedih bodo ob enaki stopnji zmanjševanja populacije leta 2026 južnoafriški pingvini živeli le še v živalskih vrtovih.

Objavljeno v Pilu, oktober 2019