intervju_oktober19

Besedilo: Jana Zirkelbach

Marjetko poznate po njeni glasbi, no, verjetno predvsem po glasbi Marraaye. Vsi smo prepevali njen evrovizijski komad in se navduševali nad njeno interpretacijo. Zadnja leta pa smo se skupaj z njo kot žirantko zabavali ob gledanju oddaj Slovenija ima talent. Marjetka pa je tudi  učiteljica petja in ima svojo pevsko šolo. Za Pil je tokrat spregovorila o sebi, možu, svojih otrocih in petju.

Kdaj si začela svojo pevsko pot?

Ko sem bila še v osnovni šoli, sem naletela na kaseto (takrat so bile še kasete:) ) opere Fantom iz opere. Zaljubila sem se v glas glavne pevke in spomnim se, kako sem zraven posnetka še jaz »vpila« bolj kot pela, hehe. Potem pa se je v glasbeni šoli odprlo tudi poučevanje opernega petja in uspelo mi je prepričati starše, da so me vpisali. Šest let sem hodila na operno petje, ampak po končanem šolanju me je bolj začelo zanimati pop petje, tako da sem nadaljevala v tej smeri.

Kateri so bili tvoji prvi uspehi?

Uspeh je zelo relativen pojem. Vsak napredek je uspeh, nikoli mi ni bilo prav zelo pomembno dobiti »medalje« za uspeh. Če pa pogledam, kateri od dosežkov mi je v glasbi največ dal, je gotovo Eurosong, prekrasna izkušnja, za katero bom hvaležna do konca svojega življenja.

Kdaj sta se spoznala z Raayem in kako je to vplivalo na tvojo kariero?

Z Raayem sva se spoznala na akademiji za glasbo, ko sva postala sošolca. 🙂 Zeeeloooo je vplival na mojo glasbeno pot. Preden sem ga spoznala, sem si želela delati sprejemne preizkuse za operno petje na akademiji. Raay pa je takrat že začenjal delati bolj odmevne projekte na glasbeni sceni. In ja, ni bil prav navdušen nad opernim petjem, hehe. Kmalu je ustanovil zasedbo Turbo angels. Takrat se mi je zdelo početi nekaj novega super zabavno in tako sva začela svojo »medijsko« kariero.

Kdo od vaju je zaslužen, da nastane kakšen dober komad? Imata razdeljene vloge?

Raay je v prvi vrsti avtor. Jaz se ne bi prav opredelila kot avtorica, čeprav velikokrat dobim kakšno idejo za kakšno melodijo. Po navadi slišim, kaj nastaja v studiu, pa če mi v uho pade kakšna melodija, mu jo tudi zapojem. Potem pa Raay presodi, ali je melodija kul ali ne. 🙂

Kakšen je občutek, da je tvoj mož tudi tvoj sodelavec?

V bistvu zelo lep. Par sva skoraj od najinih vidnejših glasbenih začetkov, skupaj sva ustvarila veliko uspešnih projektov, šla sva čez veliko ovir in tudi čez veliko uspehov. Zato naju je skupno delo, skupna pot še veliko bolj povezala. Na začetku je bilo sicer težko ločiti delo od zasebnega življenja in sva se po nepotrebnem zaradi posla kdaj tudi sprla. Zdaj pa sva že super uigran tim. 🙂

Imata dva otroka. Sta tudi navdušena pevca? Kažeta željo po glasbenem udejstvovanju?

Vid in Oskar sta še majhna. Stara sta 7 in 5 let, tako da za zdaj še nimata nekih »pravih« želja, kaj bi rada postala. Zelo rada imata glasbo, rada poslušate vse žanre, obožujeta spote na YouTubu. To je za zdaj vse. Bolj kot glasba ju zanimajo prijatelji in nogometna žoga. 🙂

Se je tvoje življenje zelo spremenilo s prihodom otrok?

Za sto odstotkov.  Na boljše. 🙂 V prvi vrsti sem mamica in neskončno uživam v naših skupnih trenutkih. Z najinima fantoma počnem čisto vse, od hoje v hribe do igranja nogometa, učimo se kuhati, sabljamo se, delamo neumnosti. 🙂 Naši skupni trenutki so moje največje darilo.

Katere šole je treba obiskovati, da postaneš dober pevec?

Mislim, da je pot do uspeha zelo različna. Nekateri imajo boljše pevsko izhodišče kot drugi, kar pa ne pomeni, da je kdo v prednosti za uspeh. Nekateri odlično pojejo brez ene same pevske ure, nekateri pa z učenjem petja pridobijo ogromno znanja in seveda lahko zaradi učenja postanejo dobri. Mora pa pevec poleg tega, da obvlada svoj glas, imeti še druge kvalitete, kot so, da zna »delati« s publiko, da se rad postavi na oder in uživa v nastopanju, da ima tisti x faktor, ki pritegne občinstvo.

Kakšna je bila tvoja pot?

To, da sem se znašla v medijskem prostoru, je bilo zame čisto naključje. Nikoli nisem imela v mislih, da si želim postati znana pevka. Nekako so me naključja vodila do sem, kjer sem zdaj. Preko opernega petja do turbofolk zasedbe, do Maraaye in Eurosonga. Nič od tega ni bilo načrtovano, zgodilo se je samo od sebe. 🙂 Kaj pa se bo v prihodnosti zgodilo, pa tudi ne vem, hehe.

Zdaj imaš svojo šolo petja. Kdo vse je obiskoval tvoje ure?

Študirala sem glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo, tako da me je že od nekdaj zanimalo poučevanje. Rada sem učiteljica in mislim, da mi gre to delo super od rok. Od nekdaj sem imela smisel za razlaganje, veliko potrpljenja in rada imam delo z ljudmi. Sama sem se ravno zaradi preskoka z opernega na pop petje morala ogromno naučiti, zato sem bila v prvi vrsti sama sebi učitelj in še zdaj se redno prelevim v učenca, saj se tudi sama učim petja pri različnih učiteljih v tujini. Popsing pevsko šolo imam že več kot deset let. Med drugimi sem poučevala tudi Niko Zorjan, BQL, Ulo Ložar in še ogromno drugih.

Kako se lahko nekdo vpiše v tvojo šolo?

Čisto preprosto, na info@popsing.si dobi vse informacije. 🙂 V naši pevski šoli ni sprejemnih izpitov ali avdicij, poje lahko vsak ne glede na talent in znanje. Edini pogoj je, da ima veliko volje in motivacije za pridno delo. 🙂

Kakšne so tvoje prigode s poučevanjem petja?

Ne bi rekla, da je ogromno prigod, je pa res, da imamo v naši pevski šoli veliko najstnic in najstnikov, tako da se imam včasih priložnost iz učiteljice preleviti v »prijateljico«, in to je najlepši občutek, ko veš, da ti otroci zaupajo in da se dobro počutijo v tvoji družbi.

Si tudi v žiriji oddaje Slovenija ima talent. Videti je, kot da se žiranti zabavate in sploh imate fino. Je pa to tudi delo. Kaj nam lahko poveš o tej tvoji vlogi? 

V oddaji Slovenija ima talent sem bila že tri sezone, vsaka je bila malo drugačna, na začetku je bil tudi zame velik izziv in zalogaj, zadnjo sezono pa mislim, da smo bili že zelo uigran tim in sem res uživala. Kar je meni najtežje, je občutek, da sem nekoga prizadela s slabim komentarjem.

Tvoj urnik je običajno kar natrpan. Kakšen je tvoj tipični dan? 

Ja, to je pa res, hehe. Zjutraj, ko odpeljem fanta v vrtec in šolo, si po navadi ukradem eno urico zase in s prijateljicami naredimo en dober trening na naš bližnji hrib, potem pa se odpravim vadit v svojo učilnico. Okoli 11. ure je običajno čas za prve učence, popoldan se kakšni dve urici posvetim mojima fantoma, potem pa spet do večera v učilnico. 🙂 Vsak dan imam malo drugačen urnik, ki pa seveda vključuje veliko poučevanja.

Vrniva se v tvoje šolske dni. Kakšna je bila Marjetka kot osnovnošolka?

Zelo pridna. V šoli sem imela dobre ocene in nikoli nisem bila preveč »lumpasta«. Imela sem precej stroge starše, tako da mi niti na pamet ni prišlo, da bi počela kakšne neumnosti. Taka pridna punčka sem bila, hehe.

Kako pa je bilo v teh časih s tvojo ljubeznijo? 

Spomnim se, da mi je bil vedno kak fant všeč, ravno zato je bilo veliko bolj zabavno hoditi v šolo. Nisem pa si upala nikoli pristopiti do fanta in mu povedati, da mi je všeč. Po navadi smo bolj s sošolkami čvekale o tem in upale, da naše simpatije srečamo med odmori.

Kakšno otroštvo si imela? Si imela kaj težav s starši?

Imela sem lepo otroštvo, živeli smo na vasi, kjer smo se lahko skrivali po gozdu, imeli smo tudi različne živali, tako da je bilo vedno kaj zabavnega. Starši pa kot starši, zdaj sem tudi sama mamica, pa vidim, ja, zakaj so tudi meni »težili«, pač te osnovne stvari, pospravi za sabo, pojdi vadit klavir, pojdi naredit nalogo … sama nisem kaj dosti drugačna. 🙂

Ti se imaš pravzaprav lepo v življenju?

Ja, zelo lepo se imam, najprej zato, ker imam krasno družino! In seveda zato,  ker imam službo, ki je hkrati moj hobi, in to je nekaj najlepšega, kar lahko imaš. Vsak dan grem v službo z veseljem in se domov vračam z nasmehom. ČISTA SREČA!

In kaj najraje počneš, kadar si prosta?

Pojem. 🙂

Objavljeno v Pilu, oktober 2019