tiinjaz_februar2020

Besedilo: Jana Zirkelbach

V Pilov nabiralnik je prejšnji mesec prispelo žalostno pismo o tem, kako težko je, ko se starši ločijo in si potem preko otrok še naprej nagajajo. Hudo mi je, ko vam tole pišem, ker sem tudi sama ločena in vem, kako težko je na eni strani staršem, na drugi pa vam, otrokom, ko družina razpade na dva kosa. Ko izgine občutek varnosti in se poleg žalosti prikrade še strah, kako bo življenje teklo naprej, kdaj in koliko boš videl enega ali drugega od staršev, ali se bo treba seliti iz domačega okolja, kaj, če bo v družino vstopil zdaj še kdo drug … Nehote se prikradejo pred oči vse grozne pravljice o mačehah in pastorkah – cel kup črnih misli torej.

Ko se prva žalost in strah poležeta, se stvari  po navadi utirijo v  bolj ali manj normalen red. Ker je danes ločenih družin zelo veliko (vem, v bolečini in žalosti to bolj malo pomaga), je k sreči tudi pomoči takšnim družinam več, kot je je bilo včasih. Kar pomeni, da bosta morda tvoj oče in mama znala malo bolj pametno ravnati v okoliščinah, ki so se zgodile. Kajti tvojim staršem je najbrž zelo težko, zato v žalosti, jezi in obupu lahko naredita kar nekaj neumnosti. Ampak k sreči se lahko vsi obrnete po pomoč in po nasvete, da bodo stvari po ločitvi tekle lažje.

Vzroki za ločitev

Vzrokov za ločitev staršev je veliko. Od hudih konfliktov v družini, kjer je ločitev pravzaprav olajšanje, pa do nepremostljivih razlik med zakoncema, ki sčasoma postanejo tako velike, da se z njimi ne da več živeti in bi bilo takšno življenje eno samo trpljenje. Tudi novi mamin ali očetov partner običajno ni tisti pravi vzrok, v ozadju je prav gotovo nerazumevanje med starši, ki je pripeljalo do odločitve za novega partnerja. Kakor koli že – pravico imaš izvedeti, zakaj sta se oče in mama odločila za ločitev in kaj je pravi vzrok. Izgovor, da ste otroci za takšne pogovore še premajhni, je za lase privlečen. Nekaj pa si zapomni – NIKOLI NISI ZA LOČITEV STARŠEV KRIV/A TI!

Kakšno bo zdaj moje življenje?

Ko mine prva jeza, obup in žalost, po navadi nastopi strah. Kaj sedaj? Kakšno bo tvoje življenje? Kako boš čim več časa preživel/a z obema, saj imaš oba zelo rad/a? Velika naloga staršev je, da se pametno odločita in se pogovorita s tabo. Seveda se boste  o tem, pri kom boš živel/a, kakšni bodo stiki in kako bodo potekali stiki s tistim od staršev, pri katerem ne boš živel/a, pogovarjali še na pristojnih institucijah, ki jih imamo pri nas prav zato, da se takšna vprašanja uredijo čim bolj pametno, otroku v prid. A vendar je najbolj pomembno, kako se boste dogovorili skupaj s starši in koliko bodo tvoji starši pri tem pametni in strpni. Žal se namreč velikokrat zgodi, da je v bivših zakonci še veliko jeze, zamer in neporavnanih računov, kar rado pripelje do nepotrebnih nagajanj in zapletov.

Tvoja naloga je, da staršem poveš, da imaš rad/a oba in da želiš, da upoštevata tudi tvoje mnenje.

Tako kot pri vseh težavah v življenju, je tudi tu pomembno, da SE POGOVARJATE, da se spori razčistijo in da se poišče rešitev, ki je primerna za vse.

Dvomi

Poleg žalosti in trpljenja se ob ločitvi staršev vate lahko ugnezdi tudi dvom o tem, komu lahko sploh še zaupaš, kdo vse te bo še lahko razočaral in ali je sploh možno, da so ljubezenske zveze trajne. Takšna občutja so popolnoma normalna in z leti, ko dobiš še veliko drugih izkušenj, bodo počasi izzvenela.

Kaj lahko storiš?

Vsak otrok si seveda želi, da bi očeta in mamo spet spravil skupaj. A največkrat  žal  tega ne moreš storiti. Lahko pa narediš marsikaj, da bi omilil/a svojo bolečino. Najslabše je bolečino skrivati v sebi in jo potlačiti, ker potem še bolj boli, predvsem pa dalj časa.

O bolečini je treba spregovoriti, tudi če se pošteno zjokaš, ni nič narobe, kvečjemu obratno. Če deliš bolečino z nekom, ki ti je blizu, je mnogo, mnogo lažje.

Sčasoma boš zase našel/la tudi način, kako lažje preživeti najhujše trenutke. Nekaterim pomaga, da se zaposlijo, drugim pa morda več samote in sprehodov naravi. A eno je jasno – o svojih težavah ne smeš molčati!

Objavljeno v Pilu, februar 2020