Bralni grižljaj
Prevod: Maruša Lorger Bračič
Založba Sanje, 2024
In ko se je nekaj mesecev zatem na hribovjih Tržišča nenadoma pojavil visok črn grad, ki je iz štirih visokih tankih stolpov puhal oblake črnega dima, so bili vsi prepričani, da se je čarovnica vrnila iz Pustinje in da namerava ustrahovati deželo kot pred petdesetimi leti. Ljudi je bilo zelo strah. Nihče se ni odpravil sam ven, še najmanj ponoči. Vse skupaj je bilo še toliko bolj strašljivo zato, ker grad nikoli ni stal na istem kraju. Včasih je bil visoka črna packa na vresišču proti severozahodu, včasih se je dvigal za skalovjem na vzhodu in včasih se je spustil po hribu ter obsedel sredi vresja tik onkraj zadnje kmetije na severu. Kdaj pa kdaj ga je bilo mogoče videti, kako se prav zares premika, pri čemer se je dim iz stolpov valil v umazano sivih sunkih. Nekaj časa so bili vsi prepričani, da bo grad kmalu prispel naravnost v dolino, in župan je govoril, da bo poslal po pomoč h kralju.
Toda grad se je še naprej potikal po hribovju in izvedelo se je, da ne pripada čarovnici, pač pa čarovniku Howlu. Čarovnik Howl ni bil nič boljši.
Ingarija
Če živiš v Ingariji, potem veš, da se je čarovnice iz Pustinje treba izogibati. Še kraljevemu osebnemu magu, čarovniku Sulimanu, se iz Pustinje ni uspelo vrniti, čeprav mu je kralj naložil, da opravi s čarovnico, ki je ogrozila življenje njegove hčere. Potem pa se pojavi še gibljivi grad in čarovnik Howl, ki naj bi zbiral mlada dekleta in izsesaval njihove duše. Ni čudno, da se prav nikomur ni zdelo varno hoditi naokrog, še posebej ne po temi, pa četudi so v Ingariji nenavadnosti navajeni. Tu kdaj pa kdaj predmeti oživijo, plaščem nevidnosti se nihče ne čudi, pa tudi ne posebnim čevljem za premagovanje velikih razdalj.
Sofija, Leti in Marta
Sestre imajo povsem lepo življenje, dokler ne umre oče, potem vse postane pošastno. Ne, ni čisto tako. Življenje se res spremeni, saj ni več denarja za drage šole, ampak zares grozno pa ni. Najmlajšo, Marto, ki naj bi imela največjo srečo, ker je pač najmlajša, mama pošlje v uk k svoji sošolki, prijazni čarovnici. Leti, srednja sestra, mora za vajenko v slaščičarno v domačem mestu, Sofija ostane doma, da se priuči za klobučarko in enkrat prevzame domačo trgovino. Sofija verjame, da bo glede na izročilo imela največjo smolo, v Ingariji tako namreč je. Sofija pa v to niti najmanj ne dvomi. S svojo usodo je sprijaznjena.
Čarovnica
Če ne bi Sofija izdelovala zelo posebnih klobukov, ki so zaradi Sofijinih zgodb spreminjali človeške usode, čarovnica iz Pustinje nikoli ne bi vstopila v klobučarsko delavnico. Če bi se Sofija zavedala, da ima posebne sposobnosti, bi svoj nos morda več kot enkrat pomolila izza pulta, tako pa jo je čarovnica presenetila – in mladenko spremenila v ubogo starko. Ah, morda pa je čarovnica Sofiji naredila uslugo, saj Sofija doma ni mogla več ostati – kdo bi ji verjel, da je ona ona, ko pa je bila videti povsem drugače. A tako je to v krajih, kjer obstajajo čarovniki – ker tudi Marta ni bila več Marta in Leti ne Leti. Ampak kaj je bilo z njima, vam ne bom razkrila.
Sofija
Sofiji ni preostalo drugega, kot da je zavezala culo in se podala na pot – poiskati je morala nekoga, ki bi ji lahko pomagal razbiti čarovničin urok, še prej pa si je morala najti novo streho nad glavo. In če verjamete ali pa ne, uspešno je vstopila v Howlov gibljivi grad in sklenila kupčijo z ognjenim demonom. V gradu je kar ostala ter pospravljala nered. Ker ni bila mladenka, jo je bilo po nekaj dneh čarovnika malo manj strah, počasi pa je bila tudi odločena, da ga je treba nekoliko ukrotiti. Iz dekleta, ki je le čakalo na svojo usodo, je postala zelo aktivna starka, ki si je čarovniku drznila reči marsikaj. Ampak je to pomagalo, da bi razbila svoj urok? Ne povem. Povem pa, da gre za zelo zabavno fantazijsko knjigo in da je pred leti po njej nastal tudi animirani film. Pravijo, da je krasen, si ga bo treba ogledati.
Andrzej Sapkowski: Veščec – Zadnja želja
Prevod: Klemen Pisk
Mladinska knjiga, 2022
Od čarovnic in čarovnikov skočimo še do veščca Geralta, ki nima svojega gradu, ampak sam s svojo kobilo potuje po precej nevarnih pokrajinah. Včasih ga kam pokličejo, še večkrat se s pošastmi – strigami, volkodlaki, vampirji, kikimorami, borovniki, kačjeglavci in lesniki – bojuje zato, ker se zna in ker zmore. Njegovo življenje je osamljeno in čeprav je on tisti, ki ljudem z bojem proti pošastim pomaga, nikjer ni zares priljubljen, saj se ga večina boji. Kaj ni nekdo, ki premaguje pošasti, morda pošast tudi sam? Je to sploh človek, ko pa lahko izreka uroke in meč vihti hitreje kot kdorkoli. Če vas zanima fantazija z več akcije ter zahtevnimi preizkušnjami, boste uživali – in knjigo si le preberite pred ogledom nadaljevanke.
AKTUALNO
Likovni in video natečaj: Skupaj gradimo našo prihodnost
Letos 24. oktobra praznujemo 80 let ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
V knjižnici
Blondinka pride v knjižnico in reče knjižničarki: "Lahko dobim pomfri, hamburger in kokakolo?" Knjižnjičarka zmedeno odgovori: "Oprostite, to je knjižnica." Blondinka zardi, se nagne bližje in zašepeta: "Oprostite, lahko dobim pomfri, hamburger in kokakolo?."






