Bralni grižljaj
Prevod: Minka Ožek
Učila International, 2018
Ko smo pokimali, je policist Budapest nadaljeval. »V lončku so bile sledi arašidovega olja, iz česar lahko sklepamo, da je Simon umrl zaradi te pijače. Zdaj skušamo ugotoviti, kako se je arašidovo olje znašlo v njegovem lončku.«
Nihče ni spregovoril. Addyjine oči so se srečale z mojimi, potem pa je pogled odvrnila in rahlo nagubala čelo. »Se kdo spomni, kje je Simon dobil lonček?« je vprašal policist Budapest in položil pisalo na blok, ki ga je imel pred sabo.
»Nisem bila pozorna,« je rekla Bronwyn. »Pisala sem nalogo.«
»Jaz tudi,« je rekla Addy, čeprav bi prisegel, da ni niti začela. Nate se je pretegnil in gledal v strop.
»Jaz se spomnim,« sem se ponudil. »Lonček je vzel s kupa ob umivalniku.«
»So bili lončki obrnjeni prav ali narobe?«
»Narobe,« sem rekel. »Simon je lonček snel z vrha.«
»Si opazil, da je pri tem iz njega kaj izteklo? Ga je stresel?«
Pomislil sem. »Ne. Samo natočil je vodo.«
»Potem pa jo je popil?«
»Ja,« sem rekel, ampak Bronwyn me je popravila.
»Ne,« je rekla. »Ne takoj. Nekaj časa je govoril. Se spomnite?« Obrnila se je k Natu. »Vprašal te je, ali si dal telefone v naše nahrbtnike. Tiste, zaradi katerih nas je gospod Avery kaznoval.«
Kaj se je zgodilo?
Saj ste že vsi brali dovolj angleških knjig in videli dovolj filmov, da veste, da je v Ameriki vzgojni ukrep zadržanje po pouku. Učenci se v razredu z učiteljem znajdejo zaradi različnih manjših prestopkov, tam pa morajo tiho kot miške sedeti in se učiti ali delati domače naloge. Določeni učenci so stalni gostje, nekateri pa nikoli nimajo priložnosti spoznati užitka dodatnih neprostovoljnih ur v šoli. Tokrat se je v razredu nabral kupček nenavadnih ljudi. Samo Nate je bil stalni gost, vsi drugi pa, hm, kako bi se izrazila, pripadniki zaščitenih vrst. Ti se v pridržanju znajdejo le po pomoti ali pa zato, ker jim nekdo v torbe podtakne mobilnike, ki jih pri pouku ne smejo imeti. – Ja, prav ste prebrali – mobilniki so razlog za vzgojni ukrep. Mimogrede vam povem še, da so tudi v Franciji v šolah telefone prepovedali. Pa nazaj v razred s petimi učenci in enim učiteljem, kjer se šolsko delo še ne začne prav dobro, ko Simon ob pitju vode dobi hudo alergijsko reakcijo in umre.
Kdo je bil?
Kdo je bil v razredu? Učitelj je zaradi nereda na parkirišču skočil ven, zato so bili v trenutku, ko se je Simon začel dušiti, v razredu le učenci. Nate – lepa baraba, fant, ki zna biti očarljiv in zajedljiv v istem trenutku, skrben in brezbrižen, fant z motorjem in dostopom do prepovednih drog. Addy – punca, ki jo vse druge v resnici sovražijo, a se hočejo vseeno ves čas družiti z njo, ker je lepa in sodi v krog priljubljenih, poleg tega pa ima še fanta športnika. Bronwyn – punca, za katero vsi vejo, da bo tako kot vsa njena družina študirala na univerzi Yale, ne zato ker so doma tako bogati, ampak ker je pametna. Cooper – fant iz Addyjinega kroga, izvrsten športnik, ki ga bo vsaka univerza z bejzbolsko ekipo vesela, fant, na katerega se punce lepijo kot muhe na med. In seveda Simon – težak prve klase, avtor obrekljive aplikacije Pa povejmo, človek, ki razkrije vse skrivnosti in nima nobenih zadržkov. Človek, ki bi se ga rad znebil marsikdo.
Ampak res, kdo je bil?
Ko Simon umre, se vmeša policija in kar naenkrat je njegova smrt obravnavana kot umor, jasno pa so edini osumljenci štirje dijaki, ki so bili z njim v razredu. Kdo je bil? Nate, Addy, Bronwyn ali Cooper? Javno mnenje je jasno – med omenjenimi je samo ena črna ovca, samo nekdo, ki je že tako ali tako imel opravka s policijo, zakaj bi karkoli raziskovali. Ampak ali je to res? Ali pa je Simon načrtoval škodljive objave o preostalih treh zvezdah? Kako se počutiš, ko sošolci nate gledajo s sumničenjem v očeh? Ali ko te zaslišuje policija? Ali te sploh kdo lahko razume? Morda samo tisti, ki so v istem zosu kot ti. Pa čeprav je eden izmed njih morda morilec. Uf, kam pripeljejo govorice.
Maša Ogrizek: Koko Dajsa v mestu
Ilustracije: Miha Hančič
Založba Miš, 2018
Po enem manjšem špehu za starejše bralce Pila skok med platnice knjige za mlajše. Koko Dajsa je ena taka tečna kokoš, soseda, ki jo imajo vsi vrh glave. Cele dneve ne počne drugega, kot da opreza za sosedi, nanje hruli in jih podučuje. V prostem času pa pokritizira še ves preostali svet. Ljubka gospa, ni kaj. Ko si med vohunjenjem za sosedi zlomi nogo in pristane na invalidskem vozičku, ne more ravno pričakovati, da bo preživela ob sosedski pomoči, zato k sebi pokliče nečakinjo Krišno (brez prosim in hvala in tudi deževnika Harija naj bi pustila doma). Krišna je na srečo odrasla putka z dovolj možgani, da zna v red spraviti tudi težko kokoš. Sicer brez Brancina Prešerna, ampak s pomočjo Justina Bobra, putke, ne jezi se in drugih nepredvidljivih okoliščin.
AKTUALNO
Likovni in video natečaj: Skupaj gradimo našo prihodnost
Letos 24. oktobra praznujemo 80 let ... več
ZADNJA ŠTEVILKA
December 2025
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Zobotrebec sreča avtobus
Gresta 2 zobotrebca čes cesto in srečata ježa.Pa prvi drugemu reče glej poven avtubus!