Linn Skåber: Čez potok, ne čez most

Ilustracije: Lisa Aisato

Prevod: Marija Zlatnar Moe

Sodobnost Internacional, 2020

Najstništvo

Ko sem se tokrat spravljala k pisanju, sem pomislila, da vam spet predlagam knjigi na podobno temo – drugačnost, ki jo mladostniki še posebej občutite, ker tako ali tako vse občutite mnogo bolj intenzivno od že rahlo otopelih odraslih. Sama pri sebi sem se vprašala, ali boste imeli teh tem že vrh glave, a sem se odločila, da zanimivih zgodb, ki na zelo različne načine pišejo o najstništvu, pravzaprav ni nikoli preveč. Vsak najstništvo doživlja na čisto svojstven način, in če kakšna zgodba opiše še kak delček tega viharnega obdobja, se bo morda vsaj kdo med vami malce lažje boril s svojimi občutji in življenjem. In če bi te zgodbe, ki vam jih zadnje čase ponujam, vzel v roke še kak odrasel več, bi bilo marsikatero odraščanje lahko lažje. Ker najstništvo ni le izziv, ni le strašno težko ali zelo zahtevno, ampak je »biti mlad zajebano.«

31 zgodb

Linn Skåber je v knjigo o odraščanju zbrala 31 zgodb mladostnikov. Nekatere so samo kratko kratke, nekatere malo daljše, spet tretje v obliki pesmi in dodatno nekatere le kot kratki citati. Vse so napisane s prvoosebnega vidika, brez pripovedovalčeve distance in brutalno iskrene, saj je ubesedeno vse tisto, kar odrasli radi zamolčimo. Te zgodbe imajo moč in povsem vseeno je, katere se boste lotili, vsaka vas bo prevzela s povednostjo, jezikom in tudi fantastičnimi ilustracijami Lise Aisato. Ilustracije so zasanjano pravljične, humorne, cinične, zapeljivo romantične, zahtevne in nežne, so vse to, kar so tudi zgodbe. Zgodbe o ogrcih, o negotovosti, o prenajedanju, o poletju, o mrtvih očetih, o nasilnih sošolcih, o sanjah, o ljubezenskih zgodbah, o spolni identiteti, o ločitvah, o revščini, o depresiji, o velikih stopalih, o stresu, o odsotnosti, o nadlegovanju, o strahu, o debelosti, o izbiri poklica, o prijateljstvu, o naklonjenosti, o občutljivosti, o strahovih, o tesnobi, o matematiki in plesu, o priseljencih in o kul mamah. Zgodbe o odraščanju za nekoliko starejše bralce Pila.

Alice Oseman: Vsi razen mene

Prevod: Tajda Liplin Šerbetar

Mladinska knjiga, 2024

            Ko sva prispela, sem zavzdihnila: »Večina najinih vrstnikov je že kdaj koga poljubila.«

            Odvrnil je: »To ni pomembno.«

            A sem vedela, da je. Bilo je pomembno. Ni bilo naključje, da sem zaostajala za drugimi. Vse, kar se je zgodilo to noč, je bil znak, da se bom morala potruditi ali pa bom preostanek življenja ostala sama.

            »Ne počutim se kot prava najstnica,« sem priznala. »Mislim, da mi je spodletelo.«

Prava najstnica – morda obstaja nekje kakšna oseba, ki bi to lahko bila, ampak zares še vedno drži, da je vsak drugačen in da ni samo enega načina za obstajanje ne v obdobju najstništva ne kasneje. S tem, kdo sploh je, se Georgia ukvarja neprestano, sploh ker je prepričana, da bi morala biti že vsaj kdaj zares zaljubljena in se poljubljati. Zdi se ji, da ji bo lažje najti nekoga, v kogar se bo zaljubila, na faksu, sploh ker bosta tam z njo najboljša prijatelja Jason in Pip. Preskok iz srednje šole na faks je za vse precejšen – in ja, tudi to je knjiga za starejše bralce Pila. V Georgijino življenje se intenzivno vplete še sostanovalka Rooney in ideja preprostosti izgine. Prijateljstvo je na preizkušnji, saj zaljubljenost in ljubezen včasih ne gledata okoli sebe in za sabo pustita brazgotine tudi med prijatelji. Se je zaljubiti zares tako težko, celo nemogoče in ali se je sploh treba? Je včasih morda bolje imeti dobre prijatelje kot slabo ljubezensko zvezo?