Juš Milčinski in Rok Škrlep

Male sive celice bosta na jesen prevzela nova voditelja – Juš Milčinski in Rok Škrlep, ki se že dolgo spogledujeta s televizijo. Z velikim veseljem bosta animirala mlade in se že pripravljata na prve oddaje. Dobili smo se v Lepi žogi, takoj po košarkarski tekmi Slovenija: Španija, tako da smo najprej peli hvalo našim odličnim košarkarjem.  

Kaj so to male sive celice? Sive po barvi, po letih …
Rok: Možganske celice so dejansko sive in so kar dobro izbrali ime. Otroci jih morajo kar dobro uporabljati, razgibavati! Prepričan sem, da uporabljajo vsako leto več teh celic.
Juš: Ta izraz se mi zdi v slovenščini precej posrečen. Mislim, da v angleščini temu rečejo »gray matter«, siva tvarina v možganih.

Kako nastajajo scenariji? Ali že zdaj razmišljata o njih?
Juš: Scenariji že nastajajo in tudi vprašanja na različne teme se pripravljajo. Imava precej svobode pri tem, kako s kakšno oddajo začeti. Bodo pa scenariji nastajali tudi na mestu samem, torej spontano med samo oddajo. Mislim, da je bistvena sestavina Malih sivih celic interakcija s skupinami, ki so tam, zato je dobro odkrivati nove vsebine skupaj z njimi. Nekaj bo torej nastalo vnaprej, drugo pa tudi med oddajo.
Rok: Se strinjam z Jušem. Nekaj svobode imava, tako da si pravzaprav pripravljen do določene mere, ko se bo začelo snemanje, pa bo šlo nekaj ven, drugo pa bo ostalo, odvisno od tega, kako bo potekalo druženje z otroki in tudi z gledalci. Upava, da bodo slednji v studiu, da jim tega ne bo preprečil nov val koronavirusa.
Juš: Generacije se menjajo, imajo nove potrebe, različne stvari jih zanimajo, ne moremo delati tako, kot so delali pred petimi ali več leti.

Kakšne novosti pa pripravljate?
Rok: Slišal sem, da bosta nova voditelja. (smeh) Začeli bomo z novo igro Hitri lončki, pri kateri bodo otroci trenirali tudi nove spretnosti, ne samo znanje: sestavljali bodo lončke. To je disciplina, ki je tudi v tujini zelo priljubljena. Ustvarjalci oddaje že malo vadimo te lončke …
Juš: Gre za super zadevo, tako za udeležence kot tudi gledalce, ker je res zabavna. Dvanajst lončkov skuša tekmovalec postaviti, zložiti v različne formacije. Snemali bomo na terenu. Verjamem, da bo to zabavna rubrika, ki bo samo znanje presekala še z »namiznim športom«.

Sta sama že poskusila sestavljati te lončke?
Rok: Ja, sva in je kar zahtevno. Zato tistim, ki to berete, predlagam, da kar začnete malo trenirati te spretnosti. Na začetku potrebuješ kar nekaj časa, da to osvojiš, potem pa, ko ti malo bolje uspeva, je veliko večje veselje nadaljevati.
Juš: Mislim, da sem trenutno jaz najslabši v tej disciplini, boljši je Rok, najboljša pa Jasna. Res pridno trenira …

Kako vama bodo pri vodenju pomagale vajine siceršnje spretnosti – tebi Juš impro znanja, tebi Rok stand up veščine?
Rok: Če ne bi izhajala iz improvizacije, ne bi bila zdaj tu. Tudi vsaka odrska izkušnja, v mojem primeru stand up, ti da veliko spretnosti, veščin za nastop pred kamero. Vseeno pa je malo drugače, če nastopaš pred kamero, malo se spremenijo pravila igre, vendar je znanje s področja improvizacije velik bonus.
Juš: Mislim, da je pri tem pomembno tudi najino preteklo delo z otroki. Rok je po srcu tabornik, jaz pa sem otroke seznanjal z gledališčem in tudi sicer veliko delal z mulci. Drugače se je pogovarjati z najstnikom kot z odraslim človekom. Se mi zdi, da je komunikacija z najstnikom večinoma veliko bolj zabavna.
Rok: Otroci so tako super, ker so iskreni. Se ne pretvarjajo.
Juš: Če jim kaj smrdi, jim smrdi.
Rok: Ja, točno tako. Povejo. Nekdo je rekel: »Pred otroki je veliko težje nastopati, ker te dejansko poslušajo.«

Sta se kdaj preizkusila v igranju na odrskih deskah?
Juš: Ja, impro prav tako poteka na odrskih deskah in te izkušnje imam že 22 let. Različne predstave delam za otroke in odrasle. Sodeloval sem tudi v dveh predstavah sodobnega plesa, s katerimi smo želeli sodobni ples predstaviti otrokom na zanimiv, poučen način.
Rok: Kar se tiče klasičnega teatra, sem že od mladosti dejaven na odrskih deskah, nastopal sem v nekih oratorijskih igricah, za Miklavža, sodeloval sem v stražiškem amaterskem gledališču. Moja najvidnejša vloga je bila, ko sem kot ruski čevljar nastopil v predstavi Deklica z vžigalicami. Od tega je minilo že precej časa! Imel pa sem tudi pevsko točko.

Ali rada pojeta? Kdo so vajini najljubši izvajalci?
Rok: Obožujem petje, mislim, da tisti okoli mene manj …
Juš: Rok je izvrsten pevec, dobro poje!
Rok: Pojem tako malo za dušo. Lahko me vidite tudi v kaki stranski ulici, kjer igram kitaro in pojem. Rad imam kantavtorsko glasbo, pesmi Smolarja, Kreslina, Mlakarja, Bučarja, včasih pa zaigram tudi kakšno v angleščini. Pri stand upu se ukvarjam tudi z glasbeno komedijo. Sam pišem pesmi, nekaj jih je že nastalo, druge še prihajajo. Jeseni bo prišel na YouTube moj prvi resnejši komad z video spotom.
Juš: Najraje pojem v avtu. Nekaj časa sem nastopal celo v nekem bendu, v katerem smo igrali priredbe. Tudi sam sem se ukvarjal z glasbeno komedijo. Na valu 202 sem sodeloval pri oddaji Naval na smeh, ki jo je vodil Pižama in je povabil improvizatorje. Takrat sva z Goranom Završnikom kot duo JuGo delala priredbe znanih slovenskih komadov s prirejenim besedilom glede na temo. Podobno kot zdaj dela Mala terasa, le da smo bili mi sicer prej, a malo slabši. (smeh) Rada poslušava Post Maloneja pa Camillo Cabello, Duo Lipa …

Na avdiciji za vodenje Malih sivih celic je bilo veliko kandidatov. Kaj menita, da je bilo ključno, da so izbrali prav vaju?
Juš, Rok: Pojma nimam!!!
Juš: Mislim, da sem imel precej dobro interakcijo s testnimi tekmovalci, ki so bili tam, imeli smo se fino, bil sem dovolj sproščen, vse se mi je zdelo naravno, saj ta studio poznam. Z Rokom sva potem še skupaj nastopila in sva bila kar prepričljiva.
Rok: Videli so, kako komunicirava, če se ujameva. Sam sem imel kar precej treme, ampak sem pa po naravi zelo radoveden človek. Zanimajo me ta vprašanja, poleg tega pa imam nekaj izkušenj s kamero in vodenjem.

Kakšni so vajini načrti, želje?
Rok: Imam kar veliko želja, osebne in karierne. Še naprej bi rad delal stvari, ki me iskreno osrečujejo, zabaval ljudi, se še naprej udejstvoval v polju kulture. Enkrat bi rad izdal pesniško zbirko in rad bi veliko potoval. Poleg tega bi rad bil ljubljen in ljubil, imel okoli sebe ljudi, s katerimi se dobro počutim. To so najbolj osnovne želje.
Juš: Rad bi še naprej delal tisto, kar me veseli. In to je, da lahko zabavam ljudi in jim polepšam dan, zlasti v teh časih … Če mi pa to ne bi šlo, bom pa šel v laboratorij in našel zdravilo za covid … (smeh). Rad delam zelo različne stvari. Želim si delati v gledališču, na radiu, televiziji, rad bi se družil s prijatelji, potoval … Živeti si želim čim bolj polno življenje.

Poznata Pil?
Rok: Ja, na revijo sem bil več let naročen.
Juš: Pil sem vedno rad bral, všeč so mi bili tudi priloženi plakati. Vedno sem prebral tudi nasvete tete Justi. Super revija! Spominjam se, da sem že pred mnogo leti povezoval koncert Pila s Tabuji, ki so bili takrat zelo popularni.