Lado Bizovičar

»Moje delo ni »biti zvezda««

Lado Bizovičar je v zadnjem času žirant v oddaji Slovenija ima talent. Poznamo pa ga iz številnih TV-šovov, saj zna duhovičiti in nastopati. Tudi na odrskih deskah je zabaven. Celo v reklami za Hofer. Ne spomni se, kdaj je zapustil družinsko gnezdo. Njegovi spomini na osnovno šolo pa so lepi, celo zelo lepi. Njegovi odgovori so bili kratki in jedrnati …

Že kot otrok ali najstnik si rad nastopal, saj si sodeloval v pevskem zboru in imel svoj bend. Kaj te je vleklo pred javnost?
Benda kot najstnik nisem imel. Pevski zbor me je toleriral zgolj nekaj minut, če se prav spomnim. Potem pa me je učiteljica prijazno pospremila iz razreda. Ne spomnim se zakaj, morda sem pel napačno besedilo. Nič me ni vleklo pred javnost, vleklo me je k muziki.

Kakšen najstnik si bil? Kako si sklepal prijateljstva?
Pojma nimam. Imel sem prijatelje. Nekatere od njih imam še danes. Noreli smo po dvoriščih v naselju, po gozdičkih ali parkih, igriščih… Oho, igrali smo tudi prve računalniške igre, tiste kvadratkaste, iz lesa in kamna … Vprašajte fotra, kaj je to ZX Spectrum ali Commodore …

Praviš, da imaš lepe spomine na osnovno šolo. Česa najlepšega ali najbolj zanimivega pa se spomniš? Morda kakšnega profesorja, kakšne lumparije na hodniku?
Spomnim se svojih sošolcev in sošolk in vseh učiteljev in učiteljic z njihovimi drobnimi posebnostmi, zaradi katerih so se mi za vedno vtisnili v spomin … Spomnim se šolske psihologinje in psihologa Vlada, ki sta bila ena taka prijateljska lika vsem na šoli, spomnim se vonja cigaret iz zbornice. Spomnim se vonja iz kuhinje, ki je še danes isti, ko obiščem katerokoli šolo. Spomnim se kuharice Lele, ki je 1000 učencev obdarila ob odhodu v penzijo. Spomnim se ravnateljev, ki so se menjali od strogih do zabavnih. Spomnim se pitja kisa in vode iz solatnih krožnikov in bruhanja, ko smo pretiravali. Spomnim se marsičesa. Tako, v lepem spominu imam tisti čas.

Si bil priljubljen med dekleti?
Ne vem. Halo? Kako naj bi to vedel?

Zaupaj nam, kakšno glasbo poslušaš?
Nihče ne pozna ničesar, kar rad poslušam. Poskušam pa slišati in razumeti vse glasbene zvrsti. Spomnim se, da sem namenoma preslišal najpopularnejše izvajalce, ki so jih poslušali vsi sošolci, in raje našel takšne, ki jih niso vsi poznali. Včasih je bilo to težje kot danes, ko je ves glasbeni svet na internetu. Kako kul, a ne?

Včasih smo radi brali J. Verna. Kaj si bral ti, morda so ti bili ljubi stripi? Se spominjaš?
Bral sem vse, kar mi je prišlo pod roke. Hotel sem prebrati vso knjižnico. Julesa Verna, Karla Maya, Suhadolčana, Ivana Sivca, vsa priporočila iz Pila … In Pil!

Zdaj si medijska zvezda. Kdaj, zakaj si se odločil za to pot?
Nisem se. Se pač zgodi, a ne? 

Praviš, da se ti je to, da si medijska zvezda, pač zgodilo. Si zadovoljen, ti ustreza? Kaj ti je pri tvojem delu ljubo in kaj te moti?
Moje delo ni »biti zvezda«. Moje delo je ustvarjati vsebine. In to je najbolj zanimivo. Manj zanimivo je ravno tisto, povezano z »zvezdo«.

Kdo v vaši novi družini hodi po nakupih? Si pred odhodom napiše listek?
Na tržnice grem jaz s spremstvom. V trgovine pa tisti, ki se bolje znajdejo med policami. Še najraje pa kupujemo na spletu.

Povej, kakšne talente imaš?
Nimam talentov. Znam pa vaditi. 

Kaj vadiš? Nastope, ki te čakajo? Več ur dnevno?
Po potrebi. Dnevno, tedensko, mesečno ali več let. Saj veste, kaj pravijo: 10.000 ur vaje naredi mojstra na kateremkoli področju.

Ali rad potuješ? Kateri kraji, države, pokrajine so ti najljubši?
Zelo rad potujem in pri tem ne delam razlik.

Smučaš?
Raje ne. Voda mora biti tekoča. V trdnem ali plinastem agregatnem stanju mi ni všeč.

Torej hodiš na morje? Se morda potapljaš?
Seveda.

Še to … Loviš ribe? Jih tudi sam pripravljaš?
Ne in da.

Kaj ti je ljubše – voditi TV-oddaje ali nastopati na odrskih deskah?
Ne delam razlik.

Kako je sodelovati v oddaji (mislim na Talente), kjer se je treba odločati, kdo je boljši?
To vprašanje zahteva zelo kompleksen odgovor. Je pa zelo zabavno in zanimivo! In pogosto srce parajoče ...

In še za konec … Ali si kot najstnik bral Pil?

Seveda. Vsi smo brali Pil. Najljubši del meseca je bil tisti, ko je prispel PIL, ki smo ga potem vsi skrivaj brali pod klopmi. Mislim, da so tudi učiteljice vedele, da je to poseben in ljub dan, zato smo pogosto prebirali Pil tudi kot del pouka. Pil me je zares navdušil za branje, prebral sem ga od naslovnice, vključno s kolofonom in zadnjo stranjo.

Najljubši deli so bili zagotovo nasveti tete Justi in strip Desovila.

Mislim, da imam nekje spravljene še vse številke Pila, ki sem jih kdaj prejel.

Kaj bi zaupal današnjim bralcem Pila?
Svojo telefonsko, ampak jim ne bom.