Iz ordinacije

Draga Ummmm, wtf´s that?!

Občutek težjega dihanja (strokovno temu rečemo dispneja) ob naporu je lahko znak astme.  Virusne okužbe (vsi respiratorni virusi, vključno s korono) pogosto sprožijo astmo ali poslabšajo simptome (ne)zdravljene astme. Astma je bolezen malih in velikih dihalnih poti, za katero je značilno kronično vnetje, ki povzroča zoženje dihalnih poti in ovira pretok zraka. Astma je lahko alergijska (vzrok je alergija, najpogosteje na pršice, pelode trav, živalsko dlako ipd.) ali nealergijska oz. bronhialna (v tem primeru točnega vzroka ne poznamo). Poleg dispneje so znaki astme tudi kašelj, ki je lahko suh in dražeč ali produktiven (izkašljujemo belo/rumeno sluz) in prisoten zgolj ob naporih ali tudi v mirovanju (zlasti ponoči), občutek, da ne moremo do konca vdihniti, dušenje ter piskanje ob izdihu. Včasih so simptomi v mirni fazi zelo blagi in jih bolnik skoraj ne zazna (ali pa jih malo ignorira in si govori, saj ni tako hudo), zato tudi ne išče zdravniške pomoči oz. nima postavljene ustrezne diagnoze. Tako astma dolga leta lahko ostane nezdravljena, povzroča pa trajno škodo na dihalnih poteh. Zato je pravočasna postavitev pravilne diagnoze in ustrezno zdravljenje ključno. Astmo  namreč lahko zelo dobro zdravimo  z  zdravili v obliki različnih vdihovalnikov, ki jih uporabljamo bodisi redno, vsakodnevno bodisi  po potrebi. Diagnozo astme po opravljenem pregledu in diagnostičnih preiskavah običajno postavi specialist pulmolog. Osebni zdravniki (družinski ali pediatri) na bolezen velikokrat že sami posumimo, uvedemo tudi zdravljenje, dokončna diagnoza pa je po navadi v rokah pulmologa.  Občutek težkega dihanja je lahko sicer tudi simptom česa drugega – kakšne druge pljučne bolezni, še vedno prisotne okužbe dihal (v tem primeru so sicer običajno pridruženi še drugi simptomi, npr. kašelj, smrkanje, vročina itd.) ali celo paničnih napadov. Vsekakor ti torej za začetek svetujem pregled pri svojem zdravniku, ki te bo pregledal, poslušal pljuča in po potrebi napotil naprej.