Ali Jadranski otoki še skrivajo gusarske zaklade?

Dragi pilovci, ko se poleti potepate po hrvaških obalah Jadranskega morja, ali kdaj pomislite, da so bila mnoga mesta v preteklosti znana po svojih prebivalcih, ki so se ukvarjali z morskim ropanjem, torej z gusarsko dejavnostjo? Gusarstvo je bilo posebej razvito v srednjem in novem veku, ko so tem obalam vladali Benečani. Seveda so se gusarji ves čas borili proti njim. Ali kdaj pomislite, da je stoletno gusarstvo pustilo številne sledove, predvsem v obliki trdnjav, utrdb, obrambnih obzidij, imen krajev in ljudskih navad? Prebivalci obal radi pripovedujejo tudi o velikanskih naropanih gusarskih zakladih, ki še vedno leže nedotaknjeni in zakopani v skrivališčih na nenaseljenih jadranskih otokih. Govorijo o blagu in zlatih tovorih, potopljenih v morskih globinah, ki čakajo na srečneža, da jih bo odkril. Ko boste naslednjič plavali v čudovitem Jadranu, ne pozabite na to. Za odkrivanje zgodovinskih skrivnosti ni nikoli prepozno.

Kdo so bili gusarji in kdo pirati?
Vsi poznamo črno zastavo z lobanjo – mrtvaško glavo in prekrižanima mečema ali kostema na njej, ki vihra na ladijski krmi. Vsi tudi vemo, da gre za znamenito gusarsko ali piratsko zastavo. Če smo povsem natančni, je med gusarji in pirati obstajala ena sama ključna razlika. Pirati so ropali zase, gusarji pa so bili pogosto v službi države in so imeli dovoljenje za napadanje ladij konkurenčne države. Sir Francis Drake, drugi človek, ki je obplul svet, je bil pravzaprav gusar v službi angleške vlade, ki ga je celo nagradila s plemiškim nazivom. Kazen za gusarstvo je bila samo ena – smrt z obešenjem. Na svetu so obstajala območja, znana po morskih razbojnikih. Znameniti film Pirati s Karibov se na omenjenem območju ne dogaja naključno. Seveda obstaja tudi sodobno piratstvo, le da ugrabitelji ladij zdaj uporabljajo avtomatsko orožje. Tudi značilna zgodba o piratstvu v sedanjem času je bila pred leti posneta na filmski trak. Film Kapitan Phillips govori o ugrabitvi ameriške tovorne ladje ob obali Somalije, v času, ko so tam namesto osrednje vlade vladale kriminalne združbe.  

Gusarji Jadranskega morja
Vrnimo se v naše Jadransko morje, za katero bi lahko verjeli, da je bilo nekako odmaknjeno od burnih dogajanj preteklosti. Motili bi se. Boji na našem morju so bili tako intenzivni, da so  navdihnili številne pisatelje in kroniste. Saj ne, da bi želeli opravičevati morsko razbojništvo, toda jadranski gusarji so bili spretni pomorščaki, ki so poleg ropanja opravljali še eno, mnogo pomembnejšo dejavnost. Bojevali so se, da bi ubranili našo obalo pred številnimi  napadalnimi osvajalci. Res pa je, da je bilo z naraščanjem gusarstva čedalje teže ločiti branilce domačega ozemlja od navadnih piratov, ki so samo ropali, tihotapili blago ali trgovali z belim blagom – sužnji.

Katera so bila najbolj gusarska mesta Jadrana?
S propadanjem Rima je gusarstvo na Jadranu samo še naraščalo. Prvi, ki so se ukvarjali s tem, so bili Neretljani, prebivalci območja, kjer se reka Neretva izliva v Jadransko morje. To področje danes poznamo po najboljših hrvaških mandarinah.

Njihovi pravi nasledniki so postali Omišljani. Mesto Omiš na izlivu reke Cetine s hrbta varujejo visoke skalnate gore. V poznem srednjem veku je bil kraj pravo gusarsko gnezdo. Benetkam – kraljici morij tistega časa – ni preostalo nič drugega, kot da trgovskim ladjam organizira spremstvo vojaških galej. Če boj proti Benečanom Omišljanom štejemo kot pozitivno dejanje, pa tega ne moremo reči za njihovo ropanje ladij, ki so pripadale dalmatinskim mestom. Težave so bile tako velike, da so prebivalci teh mest celo sklenili medsebojni sporazum, da po vsakem napadu porazdelijo škodo med vse, ne glede na to, ali so njihove ladje napadli ali ne.

Naslednje mesto, ki se je ukvarjalo z gusarsko dejavnostjo, je bil Ulcinj, povsem na koncu jadranske obale. Kraj je bil sezidan na skalah in obdan z močnim obzidjem. Ulcinjčani so napadali predvsem jadranske otoke in zaradi svoje krutosti postali tarča vseh ladij, ki so plule po Jadranu. Na koncu so jih uničili Turki.

Konec naše zgodbe pa pripada senjskim uskokom. Njihov Senj je nastal pod gorovjem Velebit in je bil še eno mesto, ki je svojim ljudem ponujalo odlično naravno zavetje. Ste že slišali za senjsko burjo? Kadar piha, ljudje v prtljažnike svojih avtomobilov naložijo vreče težkega peska, pa še to včasih ne pomaga prav dosti. Trdnjavo Nehaj nad mestom so postavili tako, da je ni bilo mogoče napasti s topovi in je bila v tistih časih nezavzetna.

Kaj pa zakladi?
Saj menda ne mislite, da smo med našim izletom v zgodovino pozabili na gusarske zaklade. Kar se mene tiče, se že pripravljam na pustolovščino. Do takrat samo majhen namig. Prav do danes se je ohranila zgodba, ki mi jo je zaupal domačin na otoku Murter. Baje je bogat gusarski zaklad zakopan na otočku nasproti murterskega pokopališča. Mislim, da je to informacija, ki ji že gre verjeti. Pravkar sem si lokacijo ogledal na zemljevidu. Dobro mesto za skrivališče je to. Iz dneva v dan vse bolj nemirno pogledujem v kot garaže, kjer sem pripravil kramp in lopato. Samo da še tale covid-19 postane del zgodovine ...