Kdo ste vi, tovariš Tito? prvi del

Josip Broz Tito (1892–1980) je ljubil oblast in jo uveljavil v treh svojih življenjskih obdobjih. Prvič – pred 2. svetovno vojno je v Kraljevini Jugoslaviji vodil politično stranko, ki se je imenovala Komunistična partija Jugoslavije (KPJ). Drugič – med 2. svetovno vojno je poveljeval odporniškemu partizanskemu gibanju v Jugoslaviji proti nemškim in italijanskim okupatorjem in uspešno izpeljal komunistično revolucijo, s katero je prevzel oblast v državi. In tretjič – po 2. svetovni vojni, ko je osebno diktaturo skril pod krinko demokracije in vladal v Jugoslaviji vse do svoje smrti. Naš tokratni članek v dveh delih predstavlja tiste podrobnosti iz njegovega življenja, o katerih se v času, ko je bil na oblasti, ni govorilo ali ni smelo govoriti.

1. Kot vsakega diktatorja je Tita najbolj skrbelo za lastno varnost. V vsakem trenutku je imel na razpolago petdeset zdravnikov, na potovanjih ga je obkrožalo devetnajst oficirjev njegove lastne garde, pripravljenih, da s svojim žrtvovanjem zaščitijo njegovo življenje. Njegova žena Jovanka je v torbici vedno nosila pištolo – za zadnjo obrambo.

2. O Titu seveda krožijo vse mogoče zgodbe, ki so ali pa bi bile lahko resnične. Pravijo, da je Ian Fleming kot vzor za lik svojega tajnega agenta Jamesa Bonda uporabil prav Josipa Broza. Primerjajte začetnici njunih imen in priimkov.

3. Ne glede na vse je bil Tito pogumen človek. Ko je vsemogočni voditelj Sovjetske zveze Stalin v obdobju njunega spora pošiljal atentatorje, da ga ubijejo, mu je Tito poslal zanimivo sporočilo. Takole je pisalo: Če ne boš nehal pošiljati najete morilce, bom jaz poslal svojega. In obljubljam ti, da mi ne bo treba pošiljati še enega.

4. Tito je bil vedno brezhibno urejen. V času najhujše bitke z Nemci v 2. svetovni vojni – bitke na Sutjeski – ni prekinil britja niti takrat, ko je rafal iz strojnice nad njegovo glavo presekal drevo, na katero je obesil ogledalce.

5. Nedvomno je bil med najbolj samovšečnimi v zgodovini. Pri rokovanju je desno roko držal tako nizko, da se je druga oseba morala prikloniti.

6. Svoj pomembni položaj je neprestano poudarjal. Ko je jedel s sodelavci v restavraciji, mu je natakar vedno prinesel večjo porcijo hrane kot njegovim sodelavcem.

7. Kot večina diktatorjev je tudi on svojim podrejenim namestil prisluškovalne naprave. Očitno ni pozabil izjave Napoleonovega zunanjega ministra, ki je dejal: Policija se najprej ukvarja s stvarmi, ki se je tičejo, še prej pa s stvarmi, ki se je ne tičejo.

8. Izgube oblasti se je neskončno bal. V času spora s Sovjetsko zvezo je ljudem, ki so bili zaradi (izmišljene ali resnične) podpore Stalinu obsojeni na zapor na Golem otoku, lastnoročno na obsodbe pripisal višje kazni od tistih, ki so jih izrekla sodišča.

9. Tito je imel rad humor in je cenil duhovite ljudi. Ko je njegovo letalo pristajalo na beograjskem letališču, je zagledal slavnostno povorko za sprejem in izjavil: Dobro je, lahko pristanemo, še smo na oblasti. Veliki srbski filmski igralec Bata Živojinović je Titu nekoč rekel: Aretirali me bodo, če povem vic o vas. Tito je odgovoril: Živojinović, tukaj aretiram samo jaz.

10. Zdi se, da si je poleg oblasti želel eno samo stvar – slavo. Ves čas so ga obiskovale slavne osebnosti: bogataši, filmski igralci, kralji, voditelji … Na Brionih pri Pulju je imel zasebni otok, kjer je s športnim čolnom osebno vozil angleško kraljico Elizabeto in sovjetskega voditelja Hruščova, in to tako hitro, da mu čoln z varnostniki ni mogel slediti. Ko so mu zdravniki iz zdravstvenih razlogov prepovedali kajenje (dnevno je pokadil več kot sto cigaret), je bil dobre volje – zdaj je lahko začel kaditi drage cigare.

11. Vedel je, da bodo skrivnosti, povezane z njegovim življenjem, še povečale njegovo popularnost. V knjigah, ki jih je napisal, je navedel kar enajst različnih datumov svojega rojstva.

12. Pogosto ga je reševala iznajdljivost, ne glede na to, ali je šlo za pošteno dejanje. Ko je v mladosti delal kot natakar na kegljišču, je sodeloval pri nameščanju rezultatov. Keglje je povezal tako (takrat so keglje postavljali ročno), da so se zrušili, tudi če met ni bil uspešen. Za vrvico je seveda potegnil takrat, ko je bil na vrsti človek, ki je uslugo prej plačal.

13. Kot mlad človek je igral v gledališču – sposobnost igre je ohranil tudi pozneje v življenju. Koristila mu je v težkih situacijah. Tako ga ni motilo, da je bil njegov lov na medvede (bil je strasten lovec) vedno zrežirana predstava.

14. Njegov borbeni duh je prišel do izraza v tekmovanju v sabljanju v času služenja vojaškega roka. Bil je podprvak Avstro-Ogrske. V finalu je izgubil – po njegovem lastnem pripovedovanju – zaradi pristranskega sojenja. Verjamemo? Ni nemogoče. Avstrijski grof, njegov nasprotnik, je v bistvu moral zmagati proti nepomembnemu slovanskemu kmetu.

15. Poraze je slabo prenašal. Pri igranju šaha so njegovi sodelavci vedeli, da ga nima smisla spraviti v slabo voljo zaradi poraza. Čeprav – priznajmo, ni igral slabo.

16. Slabe stvari je znal odmisliti, kar ni neumna odločitev. Ko je obiskal New York, so njegovi politični nasprotniki pred hotelom vzklikali: Tito, killer, Tito, killer. Kasneje je povedal, da je ta vzklik v svojih mislih spremenil v Tito, junak, Tito, junak.

17. Znani hrvaški glasbenik je povedal, da je poslušal, kako Tito na klavirju igra Chopina: Verjemite mi, vedel je, kaj dela. Bil je ugleden, galanten gospod …

18. Na Brionih si je privoščil lasten živalski vrt. Govorilo se je, da ga imajo živali rade. Zato so ob njegovi smrti mnogi ugledni časopisi zapisali, da so vse živali na Brionih žalostno tulile, ko je umrl.

19. Dva otroka sta mu umrla v otroštvu. Na njunem grobu stoji napis: Tukaj počivata v miru Božjem … Tito kot vodja komunistične države – torej ureditve, ki poudarja ateizem (brezverstvo) – tega napisa ni nikoli zamenjal.