Alpski kozorog in drugi kozli

Kozorog je pomemben del slovenske mitologije in je ob Triglavu simbol naših gora. Prav poseben kozorog z zlatimi rogovi – Zlatorog je junak slovenske narodne pripovedke. V njej je bil Zlatorog neranljiv. Če ga je lovec zadel, je iz njegove krvi zrasla prelepa triglavska roža in po njenem zaužitju je Zlatorog v hipu ozdravel. Njegovi zlati rogovi pa so bili ključ do skritih zakladov pod goro Bogatin, ki jih je čuval stoglavi zmaj.  »V kraljestvu Zlatoroga« je naslov prvega slovenskega celovečernega filma iz leta 1931. Bil je nemi film, posnet v črno-beli tehniki.

Kozorogi so divje koze
Kozoroge uvrščamo med votloroge, ki so največja, najpestrejša in za človeka najpomembnejša skupina parkljarjev. Iz divjih votlorogov je človek pred približno 8000 do  10 000 leti udomačil koze, ovce in govedo.

Gorske živali starega sveta
Kozorogi živijo v gorskih območjih Evrope, severne Srednje Azije in Severne Afrike. Kot pove že ime, alpski kozorog živi v Alpah. V Sloveniji je bil  v 17. stoletju iztrebljen, leta 1902 pa so ga uspešno ponovno naselili in ga danes najdemo v Julijskih in Kamniških Alpah ter v Karavankah. Živijo v visokogorju, v bližini snežne meje na strmih in grobih terenih. Kozorogi so družabne živali, a večino leta živijo v ločenih čredah odraslih samcev, velikih čredah z 10 do 20 samicami in mladiči ter v čredah mladih posameznikov.

Čredi samcev in samic se večinoma združita le ob parjenju. Samice imajo prvič mladiče v starosti med dvema in šestimi leti. Po parjenju in brejosti, ki traja od pet do šest mesecev, samica povrže enega do tri mladiče. Ti takoj po skotitvi že skačejo naokoli in se pri štirih tednih pridružijo skupini. Mladič sesa pri materi šest mesecev, z njo ostane eno leto. V naravi kozorogi živijo približno 17 let.

Rogovi kot zaščitni znak
Samci in pogosto tudi samice imajo značilne dolge rogove, ki jih uporabljajo pri obrambi ozemlja, samci pa z dolžino rogov do 1,5 metra tudi za očaranje samic. Rog je stalna tvorba in raste vse življenje. Osnova roga je koščena rožnica, ki zraste iz lobanjske kosti čelnice. Pokriva ga roževinast tulec. Rogovi so ukrivljeni nazaj in imajo na zunanji krivini grčaste obroče.

Malo kalorij pomeni, da kozorog večino dneva preživi na paši 
Kozorogi so rastlinojedi. Na njihovem jedilniku so trave in grmičevje, kar pa ni zelo energetsko bogata hrana. Ker odrasel samec alpskega kozoroga tehta do 100 kilogramov, mora pojesti zelo veliko rastlinja in tako večino dneva jé. Pri iskanju hrane jih varuje to, da jo iščejo predvsem na strmih pečinah, ki so prenevarne za plenilce.