Davidov jelen

Decembrski PIL vam prinaša božično zgodbo. Saj veste, te zgodbe imajo navadno žalosten zaplet in srečen konec. V naši zgodbi nastopa v naravi izumrli jelen, ki pa je bil po spletu srečnih naključij ohranjen v živalskih vrtovih in se je od tam vrnil v rodno Kitajsko. Tam jih danes v divjini živi okrog 700.

Kitajski jelen dobi ime
V drugi polovici 19. stoletja je na Kitajskem kot misijonar deloval Armand David. Poleg osnovnega poslanstva misijonarjev –  širjenja krščanske vere, so ga zanimale tudi živali. Tako je v kitajskih rečnih dolinah videl tudi vrsto jelena, ki je ni poznal. Priskrbeli so mu trupla odraslega samca, odrasle samice in mladiča, ki jih je nato poslal v Pariz, da bi znanstveniki še neznano vrsto poimenovali. In poimenovali so jo kar po njem – Davidov jelen.

V naravi izlovljen do izumrtja, a je preživel v živalskih vrtovih
Davidovi jeleni, ki jih je srečeval Armand David, so bili še zadnji ostanki te vrste v naravi. Jelene so na veliko lovili in zadnjega so ustrelili leta 1939. Na srečo se je Davidov jelen zdel zanimiv živalskim vrtovom v Franciji in Nemčiji, kjer so jih v začetku 20. stoletja že uspešno gojili.

Ohranitveni programi ogroženih živalskih vrst
Številni živalski vrtovi po vsem svetu so vključeni v zveze živalskih vrtov in akvarijev, ki sodelujejo v vzrejnih programih ogroženih živalskih vrst. Poleg vzreje živali je pomembna naloga teh zvez tudi izobraževanje javnosti o ogroženosti vrst. Član evropske in svetovne zveze živalskih vrtov in akvarijev je tudi ljubljanski ZOO, znotraj katerih je vključen v kar 22 vzrejnih programov. Kot pove biologinja Irena Furlan, pedagoška vodja v ljubljanskem  ZOO, so od leta 1992 imeli v Ljubljani program vzreje Davidovih jelenov in ga prekinili leta 2001, ko je zaradi starosti poginila zadnja samica.

Gojenje v ujetništvu je omogočilo ponovno naselitev v naravo
V prvi polovici 20. stoletja se je za Davidove jelene začel zanimati britanski plemič in politik, grof Herbrand Russell. Iz berlinskega živalskega vrta je pridobil nekaj Davidovih jelenov in na svojem posestvu vzgojil veliko čredo. Njegov pravnuk Robin Russell je leta 1985 Kitajski poklonil pet samcev in 15 samic ter tri leta kasneje še eno čredo, sestavljeno iz osemnajstih samic. Zanje so izbrali lovni park na južnem obrobju Pekinga, kjer je bilo leta 2005 že 2000 jelenov. V devetdesetih letih so iz parka premestili več deset Davidovih jelenov v drug naravni park. Med hudimi poplavami leta 1998 je iz tega parka ušlo več jelenov, ki so vzpostavili svojo čredo in danes jih prosto v naravi živi okrog 700. Prav vsi pa izvirajo s posestva grofa Rusella.

Leta 1986 je na Kitajsko odpotovalo še 36 Davidovih jelenov iz različnih živalskih vrtov v Veliki Britaniji, ki so jih izpustili v naravni park na vzhodu Kitajske. Tudi ta populacija se zelo povečuje – kar za 17 odstotkov na leto.

Na rdečem seznamu izumrlih in ogroženih vrst so Davidovi jeleni še vedno vodeni kot izumrli v naravi
Status izumrlih v naravi bodo Davidovi jeleni imeli, dokler se ne bo pokazalo, da bo 53 čred, ki danes živijo na Kitajskem in vsaka vključuje okrog 10 jelenov, preživelo tudi v daljšem časovnem obdobju. Dobro znamenje je, da kljub majhnim populacijam, ki vse izvirajo iz istega vira, znanstveniki ne opažajo hujših genetskih težav. Z  naraščanjem kitajskih populacij v zadnjih letih bodo lahko v divjino spustili še več Davidovih jelenov.

Izpust v divjino ni povsem preprost
Živalske vrste, ki so desetletja preživele le v ujetništvu, se v divjini srečujejo s številnimi težavami. Med najpomembnejšimi je izguba strahu pred plenilci, saj se z njimi v živalskih vrtovih praviloma ne srečujejo. Zanimivo pa je, da so v nekaterih programih v živalskih vrtovih Davidovim jelenom predvajali rjovenje tigrov, ki so bili v divjini njihovi glavni plenilci. Neverjetno, a zdi se, da je strah pred tigri zapisan v njihovih genih, saj postanejo Davidovi jeleni ob zvoku tigra zelo pozorni, kar pa se ne zgodi, če jim predvajajo zvoke drugih živali.