Domača mačka

Pravijo, da obstajata dve vrsti ljudi: pasjeljubci in mačjeljubci, ter da je presek med skupinama zelo majhen. Kot ste morda že ugotovili, sem pripadnik prve skupine. To pa seveda ne pomeni, da mačke niso izjemno zanimiva živalska skupina in v naslednjih  nekaj Tačkah bomo skupaj spoznali nekaj predstavnikov. Začnimo pa kar z domačimi mačkami.

Udomačitev

Danes poznamo približno 60 pasem domačih mačk, ki pa vse pripadajo živalski vrsti z znanstvenim imenom Felis catus. Domačo mačko je vzgojil človek iz divje mačke. Mačke so z nami že zelo dolgo, čeprav ne toliko časa kot psi, vsekakor pa verjetno približno 10 000 let.

Znanstveniki imajo danes kar nekaj idej, kako so se mačke udomačile. Sklepajo, da se je to zgodilo v Mezopotamiji, kjer so divje mačke v bližino človeških bivališč privabile miši. Teh je bilo v starodavnih človeških naselbinah zagotovo zelo veliko. Miniti pa je moralo kar nekaj tisoč let, da so mačke z ladjami najprej pripeljali v južno Evropo in od tam po vsem svetu ter da so v petem stoletju pred našim štetjem dokončno postale naše hišne ljubljenke.

Vse je prilagojeno lovu

V naravi mačke lovijo predvsem ponoči, domače mačke pa so se prilagodile človekovemu tempu življenja in so najbolj aktivne zjutraj in zvečer. V temi izjemno dobro vidijo, kar šestkrat bolje kot ljudje. Imajo tudi izjemen sluh. Zaznavajo celo ultrazvok, s katerim se sporazumevajo miši in podgane. Pri sprejemanju zvokov jim še dodatno pomagajo gibljivi uhlji. Ti zvoke ojačajo in pomagajo določiti smer, iz katere zvok prihaja. Njihovo gibčno telo in zobje so prilagojeni lovu na majhne živali, kot so miši in podgane. Pri lovu hodijo tako, da zadnje tace postavljajo v natančno isto stopinjo kot pred njimi prednje. Tak način premikanja proizvede najmanj hrupa in zelo zmanjša vidne sledi.

 »Je kot mačka: vrzi ga na glavo, pade na noge«

V tem slovenskem pregovoru spoznamo še eno mačjo lastnost. Tudi če pade z višine več kot treh metrov, se bo poravnala in pristala brez poškodb na tačkah. To ji omogoča zelo natančen občutek za ravnotežje in neverjetna gibljivost. Zanimivo je, da si pri tem ne pomagajo z repom, saj imajo to lastnost tudi brezrepe pasme mačk. Tako kot skoki na tla pa so vratolomni tudi mačji skoki v višino. Skočijo lahko kar sedemkrat višje, kot je dolžina njihovih teles.

Samo ne tortic in sladoleda, prosim

Mačke so striktni mesojedci in ne poznajo sladkega okusa. Imajo pa rade toplo hrano, ki ima 38 °C, kar je podobno temperaturi sveže ubitega plena. Morda ste pri svojih mucah že opazili, da niso hotele pojesti hrane neposredno iz hladilnika, saj je taka hrana zanje znamenje, da je bil »plen« že dolgo časa mrtev in da je lahko strupen ali razgrajen.

Lepo je na toplem, četudi brez vode

Mačke prenesejo zelo visoke temperature okolja. Saj veste, kako je nam vroče poleti, ko se temperature dvignejo nad 30 °C, mačke pa so povsem zadovoljne, dokler temperatura njihove kože ne preseže 50 °C. Mačke se tudi skoraj ne potijo, le nekaj znojnic imajo na blazinicah tačk. Mačke potrebujejo le malo vode in jim načeloma zadošča že voda, vezana v mesu, ki ga pojedo. Če so zelo dehidrirane, lahko pijejo celo morsko vodo. Vse to nam pove nekaj o njihovih prednikih, ki so bili po vsej verjetnosti puščavske živali. In ker v puščavi praviloma ni vode niti za pitje, kaj šele za plavanje, zdaj veste, zakaj mačke ne marajo v vodo, čeprav znajo plavati.

Prede kot mačka

Mijavkanje domačih mačk je namenjeno sporazumevanju in je sestavljeno iz kar okrog stotih različnih glasov. Sestavljeni glasovi nato zvenijo kot žvrgolenje, renčanje, godrnjanje. Zanimivo pri tem je, da tega niso podedovale od svojih divjih prednikov, ki se praviloma ne oglašajo. Vse mačke, domače in divje, vključno s tigri, levi, jaguarji in panterji, pa predejo. Ta način oglašanja naj bi bil znak srečne povezanosti med mamo mačko in mladički.

In na koncu večno vprašanje med mačjeljubci in pasjeljubci – kdo je pametnejši?

Raziskave so pokazale, da imajo psi kar dvakrat več živčnih celic kot mačke na enoto možganov. Torej bi morali biti psi pametnejši.

Stvari pa nikoli niso tako preproste, kot se zdi na prvi pogled. Znanstveniki so namreč  ugotovili, da velikost možganov in število živčnih celic v njih nista nujno neposredno povezana in da pamet prihaja v različno velikih paketih. Vprašanje, katera žival je pametnejša,  je tako, kot bi spraševali, ali je kladivo boljše od žage. Vsako orodje  je oblikovano za specifično uporabo. Tako se psi veliko stvari naučijo in ubogajo ukaze, mačke pa so veliko bolj spretne pri lovu. Če pa bi mačkam, psom in ljudem dali prebrati Pilove Tačke, veste, kdo bi zmagal v branju! To pomeni, da smo živali pametne na različne načine; vsaka na takšnega, ki ji omogoča najboljšo prilagoditev na njeno okolje. Ljudje pa vedno vse sodimo po sebi. Tako tudi pri merjenju pameti živalim postavljamo človeške uganke in živalsko pamet nato razporedimo glede na število pravilnih rešitev.