Galeb – le še spomin na minulo poletje

Poletje se poslavlja in vi ste se že vrnili v šolske klopi. Morda pa vam v glavi še odzvanjajo glasni značilno vreščeči zvoki galebov, ki so vas prebujali v še en čudovit dan ob morju. Če ste pohiteli na obalo, kjer so ribiči čistili svoj jutranji ulov, ste gotovo opazili, kako letajo nad njimi ali pa ribiče opazujejo z bližnjih obrežnih skal. Prav nič se niso bali in kar malo nasilno so čakali na ostanke, ki jim bodo prihranili iskanje zajtrka.

Robusten ptič

Galebi so srednje do veliki ptiči s težkim trupom, dolgimi krili, srednje dolgim vratom in odsekanim repom. Imajo dokaj dolge noge s plavalnimi stopali. Močan, kljukast kljun je pri velikih vrstah običajno rumene barve z rdečo piko ter rdeč ali črn pri manjših.

Zgradba telesa jim omogoča, da enako dobro plavajo, letijo in hodijo. V resnici so galebi veliko bolje prilagojeni hoji po kopnem kot drugi vodni ptiči. Njihovo rahlo pozibavanje med hojo je še poudarjeno med parjenjem.

Galebi so izvrstni letalci. Med letom lahko lebdijo in zelo hitro pristajajo na zelo majhnem prostoru. Letijo visoko in si pri iskanju hrane pomagajo z izostrenim vidom.

Običajno so beli ali sivi, pogosto imajo na glavi ali krilih črna znamenja. Glave galebov imajo lahko temno kapuco ali pa so povsem bele. Barva perja na glavi se spreminja s paritveno sezono. Spola sta enaka, pri mladičih prevladuje rjava barva. Mladiči velikih vrst se popolno prebarvajo šele po nekaj letih.

Leteči smetarji

Galebom pravijo smetarji, saj pri izbiri hrane niso prav nič izbirčni in jih pogosto zares najdemo na smetiščih. Ker nimajo krempljev za lovljenje, prežijo na tisto, kar lahko zgrabijo z  ostrimi kljuni. V svojem naravnem okolju pobirajo ribe, lignje, školjke, tudi žuželke, majhne glodavce, plazilce, jajca; ne branijo se niti mrtvih živali in občasno jedo tudi mladiče svoje lastne vrste. Pogosto jih vidimo, kako se med seboj stepejo za hrano.

Smetišče je za galebe prava samopostrežna restavracija.

Galebi imajo radi sladko vodo, a pijejo tudi slano. Večina živali tega ne dela. Galebi pa imajo posebne žleze nad očmi, s pomočjo katerih se sol iz telesa spere skozi odprtine na kljunu.

Galebi so zelo pametni ptiči

Galebi se med seboj sporazumevajo s številnimi zvoki in tudi z govorico telesa. Ker niso dobri potapljači, sledijo morskim živalim, ki med lovom preženejo plen na površino. Ko se to zgodi, si galebi hitro postrežejo s tujim ulovom. Naučili so se tudi privabljati ribe na površino, tako da pobirajo krušne drobtine in jih mečejo v vodo. To pa še ni vse. S topotanjem z nogami znajo proizvajati zvok, ki je podoben padanju dežja. Ta tudi ob suhem vremenu privabi na površino deževnike, s čimer si galebi prihranijo kopanje po tleh. Svoje lovilne tehnike uspešno prenašajo na potomce.

Galebi sledijo tudi ribiškim barkam. Te jim z mrežami prinesejo ulov tik pod kljun, pa še ob čiščenju mrež pade zanje kakšen slasten zalogaj.

Par za vse življenje

Galebi živijo v zelo glasnih kolonijah, ki jih sestavlja od nekaj parov do več tisoč ptičev. Znotraj kolonije je življenje natančno urejeno. Posamezen par galebov ostane skupaj vse življenje. Samec in samica vsako leto skupaj zgradita gnezdo na tleh ali na težko dostopnih pečinah ter nato skrbita za mladiče, ki se izvalijo iz enega do treh jajc. Par svoje ozemlje brani tudi znotraj kolonije. V naravi galebi živijo do 15 let.

Galebi živijo skoraj povsod

Več kot 40 vrst galebov najdemo na vseh celinah, celo na robovih Antarktike in visoko na severnih arktičnih območjih. Še najredkejši so na tropskih otokih. Veliko vrst živi ob morju, a nekatere vrste tudi ob sladkovodnih jezerih. Večinoma so galebi selivci, ki pozimi odletijo v toplejše predele. Nekateri se selijo zelo daleč, npr. iz Kanade v Južno Ameriko, drugi pa se le razpršijo ob obali v bližini gnezdišč.

Z morske obale v mestno življenje

V zadnjih letih se je število predvsem rumenonogih galebov pri nas tako povečalo, da so se iz morskih bivališč začeli seliti tudi v notranjost. V slovenski prestolnici se zelo dobro počutijo in celo gnezdijo na ravnih strehah nekaterih ljubljanskih zgradb, prehranjujejo pa se na osrednjem odlagališču smeti.

Ponekod v obmorskih mestih število galebov znižujejo z umetnimi jajci. Po dveh letih ležanja na lažnih jajcih se galebi odločijo, da imajo mest dovolj, in se odpravijo drugam, največkrat nazaj v naravo.

In za konec

Kot vidite, so tudi v galebih združene različne dobre in slabe lastnosti in prav zaradi te pisane raznolikosti je naš svet tako lep. Kljub vsemu galeb pooseblja naše spomine na počitnice, morje, zrak in svobodo. O enem prav posebnem galebu, ki mu je ime Jonatan Livingston, pa je pisatelj Richard Bach napisal celo izjemno knjigo, s katero si lahko polepšate čakanje na naslednje počitnice.