Kapski morski medved – pametnejši od psa, a prav tako simpatičen

Na strani oranžno bleščeče sipine v najstarejši puščavi na svetu Namib je peklensko vroče.  Na strani, ki je obrnjena proti oceanu, pa se po bregu sipine počasi plazijo hladne in vlažne meglice. Če se spustiš proti obali, te najprej objame oster vonj, no, lahko rečemo smrad, nato zaslišiš nenavadno mešanico hropenja, rjovenja, renčanja in nazadnje zagledaš gmoto na tisoče kapskih morskih medvedov.

Navadni tjulenj in morski medved
V slovenskem jeziku ni težav, nastopijo pa v angleščini, kjer se obema vrstama reče tjulenj, le da enemu pravijo tjulenj, morskemu medvedu pa kožuhasti tjulenj. Ena glavnih razlik med navadnim tjulnjem in morskim medvedom je v majhnih ušescih na glavi morskega medveda, ki jih navadni tjulenj nima. Morski medved ima tudi večje sprednje plavuti, ki jih uporablja pri plavanju, medtem ko navadni tjulenj uporablja za plavanje zadnje plavuti.

Morski medvedi veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. V vodi se zelo radi igrajo tudi s potapljači, če jih srečajo, na kopnem pa se ljudem izogibajo.

Na kopnem se zdi, da imajo morski medvedi majhne oči, vendar jih pod vodo na široko odprejo. Ker se potapljajo do 200 metrov globoko, jim izostren vid omogoča gledanje celo v zelo mračni vodi.

Kapski morski medved je ena od osmih vrst morskih medvedov južne poloble in njeni predstavniki so tudi največji.

Dragoceni kožuh
Kožuh morskih medvedov je zelo debel in v dveh plasteh – notranja je mehka, zunanja pa ščetinasta. Kožuh jih skupaj s podkožno tolščo greje v ledeno mrzli oceanski vodi. Čudoviti kožuh pa je še nedavno pomenil tudi medvedovo prekletstvo, saj so jih veliko pobili za izdelke modne industrije. Na srečo je lov na morske medvede danes prepovedan v večini držav.

Zares velika družina in haremsko življenje
Na neokrnjenih in divjih obalah južne Namibije in zahodne Južnoafriške republike živi približno dva milijona morskih medvedov. Čeprav na kopnem niso tako gibljivi kot v vodi, so na teh od človeških naselij ločenih obalah zaščiteni pred plenilci in uničevanjem življenjskega prostora. Njihovi glavni plenilci v vodi so veliki beli morski psi in orke.

Samci so mnogo večji od samic in tehtajo do 350 kilogramov. So tudi temnejše barve. Znotraj kolonije si posamezni spolno zreli samci izberejo samice, ki jih ločijo od drugih, kot v pravih haremih ­– muslimanskih delih hiš, v katere je vstop tujim moškim prepovedan. V haremih morskih medvedov je lahko tudi več kot 50 samic. Samice skotijo po enega mladiča v času od konca novembra do začetka decembra. Le nekaj dni po kotitvi se ponovno parijo in nov mladič se skoti po enem letu brejosti samice. Na novo skoteni mladiči so majhni, brez tolšče in imajo zelo temen kožuh. Ne znajo plavati in so tri mesece povsem odvisni od mater.

Hrana, hrana, hrana …
Mladiči le nekaj tednov sesajo zelo hranljivo materino mleko, nato pa se začno hraniti z morsko hrano. Morski medvedi imajo najraje sardele in inčune, a se ne branijo niti rakov, galebov in pingvinov.

Še ne čisto potrjeno …
Številni znanstveniki, ki preučujejo kapske morske medvede, so opazili, da radi jedo kamenčke. Predvidevajo, da to počno, ker naj bi jim kamenčki pomagali pri prebavi ali da bi si z njimi povečali maso in se tako lažje potopili.