Kljunaš – potegavščina narave, ki to ni

Kljub dvema obiskoma in daljšemu bivanju v Avstraliji sinu Timoteju v naravi ni uspelo videti kljunaša. Želja po srečanju tega nenavadnega sesalca stokovca je bila tako močna, da si ga je ob odhodu iz Avstralije za vedno spravil za spomin v obliki tatuja.

Mešanica plazilcev, ptičev in sesalcev
Kljunaš je eden od petih še živečih predstavnikov stokovcev, skupine sesalcev, ki ležejo jajca. Poleg tega ima tudi nenavadno telo s kratkimi nogami s plavalno kožico med prsti, ploščat rep, ki spominja na bobrovega, ter gibek in mehak kljun, ki spominja na račjega. Ko so ga evropski prišleki v Avstraliji prvič zagledali, so sprva mislili, da gre za potegavščino, kasneje pa so ga uvrščali celo med plazilce. Zaradi svojih posebnosti, ki so mešanica primitivnih znakov sesalcev in nekaterih, značilnih za bolj razvite skupine, so kljunaši pomembni v raziskavah razvoja živali. Bili naj bi najzgodnejši predniki sodobnih sesalcev, ki so se razvili pred več kot 112 milijoni let, mnogi pred izumrtjem dinozavrov.

Današnji kljunaši živijo samotarsko življenje v rekah in na rečnih brežinah vzhodne Avstralije. Na bregu živijo v rovih. Skopljejo jih tik nad gladino vode, pogosto so rovi skriti med koreninami. Brlog je lahko tudi osem metrov dolg. Živijo dolgo – do 12 let v naravi in 20 let v ujetništvu.

Majhen stokovec 
Ime stokovci je povezano s stokom ali kloako. To je končni del črevesja, v katerega se odpirajo izločala in spolne žleze. To je zgodnja značilnost štirinožcev, ki si jo delijo z današnjimi ptiči in plazilci. Razvitejši sesalci imajo namesto skupne kloake dve odprtini.

Kljunaš ima sploščeno glavo in trup, ki mu pomaga pri drsenju po vodi. Kožuh je na hrbtu rjav in svetlejši na trebuhu. Je debel in odbija vodo, s čimer kljunaš  ohranja toploto in ostaja suh tudi po več urah, ki jih preživi v vodi. Je odličen plavalec, pri čemer mu pomaga plavalna kožica med prsti. Med plavanjem uporablja le prednje tace. Rep in zadnje noge uporablja za obračanje v stran, a mu ne pomagajo pri hitrejšem plavanju. Ko se potopi, pod vodo zdrži okrog pol minute. Med plavanjem ima oči zaprte in uporablja le druge čute, predvsem sluh, dotik in spremembe v električnem polju. To so prilagoditve na običajno kalno vodo.

Glava in trup sta dolga približno 40 centimetrov, rep pa približno 13 centimetrov.

Stokovci so edini sesalci, ki ležejo jajca
Breja samica si skoplje tudi do 20 metrov dolg brlog, ki ga na več mestih pregradi z blatom. Na koncu rova iz trstičja naredi gnezdo, v katero odloži jajca. Po desetih dneh se izležejo mladiči, ki se držijo mame. Mama nima seskov, tako da mleko curlja iz majhnih odprtin v koži, ko mama leži na hrbtu. Mladiči ga sesajo štiri mesece. Ko po šestih tednih dobijo kožuh, si privoščijo kratke sprehode zunaj brloga.

Dejaven je pretežno ponoči
Kljunaš prespi kar 14 ur na dan in se večinoma hrani ponoči.  S kljunom zajema žuželke in njihove ličinke, školjke in črve med plavanjem ali skupaj s peskom in blatom z dna reke. Vse to shrani v lične vreče in nato na kopnem zdrobi. Ker nima zob, mu pri žvečenju pomaga zajeti pesek. Vsak dan poje hrane za približno 20 odstotkov lastne mase.

Strupeni samci
Samci imajo na zadnjih tacah ostre ostroge z močnim strupom, s katerim zastrupljajo napadalce. Strup iz ostroge je dovolj močan, da ubije psa; pri ljudeh pa bolečina zaradi strupa lahko traja tudi do štiri mesece. Količina strupa v ostrogi naraste med paritvijo.

Naravni plenilci kljunašev so kače, podgane, sokoli, sove, orli in včasih krokodili.

Loviti kljunaše je prepovedano
V preteklosti so ljudje lovili kljunaše zaradi njihovega nepremočljivega krzna, iz katerega so izdelovali pokrivala, copate in preproge. S tem so jih skoraj iztrebili. Avstralska vlada je prepovedala lov v začetku 20. stoletja, zdaj so kljunaši pogosti in ne veljajo za ogrožene.