Rjavi medved – naša največja zver

Na čisto južnem robu Slovenije v hribovitih notranjskih gozdovih v zgodnjejesenskem večeru sedimo z lovcem na preži in čakamo na veliki dogodek: obisk rjavega medveda. Kot uvod v glavni del predstave se najprej pripodijo štiri lisice. Malo se igrajo, malo posedijo, se spet podijo po jasi pred nami, izginejo v gozd in se spet prikažejo. Rahlo se že mrači, ko se prikaže prvi medved – izjemno velik počasi prilomasti iz gozda. Prevrne veliko skalo, skoplje luknjo pod drevesom, kot bi čakal, da ga s fotoaparati ovekovečimo, in se nato počasi vrne v gozd. Lisice vse skupaj opazujejo z roba jase. Z druge strani se nam kmalu približa drugi, a precej manjši medved. In ta pride kar po dveh! Pregleda jaso in počaka še na tretjega. Do popolne teme uživamo v čudovitem prizoru in vsi se strinjamo, da smo lahko srečni in ponosni, da imamo možnost sobivanja s temi zvermi.

Zelo velika zver

Rjavi medved je poleg severnega medveda danes največja zver na planetu. Je tudi edina evropska vrsta medveda, ki pa živi po vsej severni polobli. V Evropi je bil v preteklosti razširjen povsod, danes pa je omejen na štiri velike ločene populacije v Skandinaviji, severovzhodni Evropi, Karpatih in dinarsko-alpskem svetu. Manjše populacije živijo tudi v Pirenejih in v Italiji. V Sloveniji jih živi od 750 do 975.

Odrasle samice so dolge v povprečju 150 centimetrov in visoke 70 centimetrov, samci pa so za približno 10 centimetrov večji. Samice tehtajo od 85 do 160 kilogramov, samci pa od 130 do 260 kilogramov, nekateri tudi do 350. V naravi v povprečju živijo 25 let, v ujetništvu pa tudi do 40.

Medved je urejevalec odnosov v naravi

Ker medvedov jedilnik večinoma ni energetsko bogat, mora pojesti zelo veliko hrane, tudi do 45 kilogramov na dan. Kot plenilec na vrhu prehranjevalne verige občasno upleni tudi kakšno srno ali jelena in s tem prispeva k uravnavanju njihove številčnosti. Tako z risi in volkovi vzdržuje ravnovesje srn in jelenov v naravi. Medvedi igrajo pomembno vlogo tudi kot raznašalci semen rastlinskih vrst, kot mrhovinarji pa so pomembni gozdni čistilci.

Naše smeti so njegova odprta tržnica

Da si zagotovi dovolj hrane, mora medved prehoditi velike razdalje. Človek pa ga je s krčenjem njegovega življenjskega prostora, da bi razširil svojega, pripeljal v bližino svojih bivališč, kjer postanejo naši odpadki in ponekod tudi rejne živali pravi medvedji supermarketi.

Jesen je čas za debeljenje, zima pa za shujševalno kuro

Včasih je rjavi medved zime predremal v brlogu, ki si ga je poiskal v  votlinah, pod skalnimi previsi ali padlimi drevesi. Zaradi vse milejših zim pa vse pogosteje tudi takrat postopa po gozdu. Ne glede na to rjavi medved jeseni še vedno veliko jé, saj si v tem času pripravlja zaloge tolšče za zimske mesece. Jeseni se lahko zredi za več kot tretjino svoje mase. Pozimi se mu telesna temperatura zniža in upočasnijo se srčni utrip, dihanje in presnova. Ker se pozimi ne hrani, tako varčuje z energijo. S porabo tolšče pozimi izgubi od 30 do 50 odstotkov teže.

Iz malega zraste veliko

Medvedke spolno dozorijo pri treh do petih letih in se parijo od maja do junija. Običajno januarja samica v brlogu skoti enega, redko dva ali celo tri mladiče. Ti so več kot pol manjši od človeškega novorojenčka, tehtajo pa za kar 6,5-krat manj. Drobni in goli mladički se le prisesajo na materine seske in začno hitro rasti ob pitju zelo mastnega in kaloričnega mleka.

Za samce je značilno, da poskušajo pobiti mladiče drugih samcev. S tem želijo spodbuditi medvedke, da se parijo le z njimi. Temu rečemo infanticid.

Od plišastega medvedka do nesprejemanja medvedov

Večina se nas je prvič srečala z medvedi v obliki prve plišaste igrače in ob poslušanju pravljic, v katerih ti veliki kosmatici vedno igrajo prijazno vlogo. V resničnem življenju pa se strpnost veliko ljudi do medvedov zmanjšuje predvsem zaradi konfliktov, ki so povezani z iskanjem hrane, saj lahko medvedi pri tem povzročijo precejšnjo škodo na nezavarovanih poljščinah in domačih živalih. A to so tisti zelo redki, ki so izgubili strah pred ljudmi in so začeli redno prihajati v naselja.