Teta Justi

Ojla, draga HiroshiTheFurry!

Samo brez panike, bi rekel moj prijatelj poštar Geza in se »podal v beg«. Ne, ne, hecam se. Nobenega bežanja ne bo, pa tudi panika je povsem odveč. To ti lahko povem jaz, ki sem pravzaprav nekakšen furry že dolgo časa, še preden so se furryji sploh pojavili in se začeli zbirati in družiti. Kako in zakaj sem od nekdaj furry, ti še povem, zdaj pa pojdimo po vrsti.

Prepričana sem namreč, da mnogi obiskovalci našega kotička sploh ne vedo, kdo so in kaj so furryji. Ne bom zdaj pisala doktorata in dolgih znanstvenih razprav, ampak čisto na kratko. To so ljudje, ki, kot prvo, imajo radi živali, tiste ta prave ali živalske podobe, prikazane v stripih, risankah, in kot drugo, jim pripisujejo človeške značilnosti, tako kot je to v stripih, knjigah in risankah, ter se z njimi radi poistovetijo. Eni jih samo »jemljejo resno«, z vsemi njihovimi »človeškimi lastnostmi«, drugi storijo korak več in se celo oblečejo v kostume teh likov in se potem družijo na večjih in manjših zabavah. Nič kaj takšnega, boste rekli. Res je. Ampak ko vidimo nekoga v kostumu, denimo Miki Miške, pa ni pustni čas, že dvignemo eno obrv, se sprašujemo, kaj je narobe s to osebo in ali je z njo vse v redu. Zakaj? Če je pust, si lahko Tom ali Jerry, če pa je navaden torek, pa ne?

V resnici smo vsi nekakšni furryji. Pomislite malo, kolikokrat ste se s kakšnim domačim ljubljenčkom, muco ali kužijem, pogovarjali kot s človekom. »Ljubček, kuži moj, a si priden, a si lačen, greva na sprehod, mucica moja zlata, pridna, ker si ujela miško, skoči sem, da te pobožam, te kaj buba …« Zato vam pravim, da sem tudi jaz na neki način od nekdaj furry, saj se pogovarjam z našim Šnofijem, vnukinjo Anjo sem včasih zbujala zjutraj s kikirikanjem kot nekakšen vaški petelin, rada sem se za zabavo oblekla v kostum pingvina … Pa se to nikomur ne zdi nič čudnega in posebnega.

Vse dokler se uradno ne razglasimo za furryje in razkrijemo identiteto lika, s katerim se radi poistovetimo. Takrat drugim, čeprav smo v resnici tudi sami nekakšni furryji, začnejo cingljati zvončki alarma, začnejo nas gledati z nezaupanjem ali posmehom. Stara, dobro znana zgodba – ljudje se bojijo tistega, česar ne poznajo, česar ne razumejo, in zato so do drugačnih nestrpni, včasih celo sovražni. Pa sem rekla, da ne bom napisala doktorata. Justi, Justi!

Ampak nekaj pa še moram dodati. S teboj ni nič narobe, saj ne počneš nič slabega, nikomur ne delaš nobene škode, pravzaprav je vse to simpatično in prikupno. Da nekateri tega ne razumejo, je njihov problem, res pa je, da je hudo tebi. A za to ni razloga. Poglej, če tvoji prijateljici, najboljši praviš, ni všeč, da si furry, potem je z njo nekaj narobe in je vse prej kot prava BFF.  Bojim se, da bi ti obrnila hrbet ob prvi naslednji priložnosti, ko ji nekaj pri tebi ne bo všeč, če jo moti že to, da si furry. To pa niso najboljši prijatelji. Jaz vem, da mi  poštar Geza ali sosed Milivoj nikoli ne bi obrnila hrbta ali zamerila, če bi dejala, da sem vesoljka. Geza bi, kolikor ga poznam, rekel: »Justi, dokler ne goljufaš pri taroku in dokler pečeš krasen zavitek in nas držiš pokonci s svojim smehom, si zaradi mene lahko Marsovka.«

Ko boš začela tako razmišljati in ko boš spoznala, da s tabo ni nič narobe in da si povsem normalen deklič ter da se je treba v življenju veseliti vsakega dneva, potem bo prav gotovo kakšna solzica manj. Malo si negotova, malo še iščeš svoje mesto pod soncem, odraščaš, se oblikuješ in vse to vpliva, ne samo pri tebi, na počutje. To ni panika, to je čisto navadno iskanje poti skozi labirint življenja. Še sama, pri vseh mojih letih in izkušnjah, denimo, ko se odpravljam na kakšno daljšo pot, nekam, kjer ne vem, kako bo in kaj me čaka, začutim v želodcu nekakšen velik kamen. Stisne me v prsih, ne spim ravno najbolje, vse v slogu, Justi, kam greš, a veš, v kaj se spuščaš in kaj te čaka, je bila odločitev pametna in podobno. Tudi ti si začela dolgo pot odraščanja, na kateri se bo treba pogostokrat odločiti kam in kako, ampak, draga moja, vzemi to kot avanturo, kot zabavo, kot čas odkrivanja novih svetov, ljudi, dogodkov … Ne bo vedno lahko, ampak bo tudi zabavno in zanimivo. Ne boj se, ampak uživaj!