V tistem sem se nekoliko prestrašila, kajti zavedla sem se, da imam ob sebi duha, zaradi katerega bom najverjetneje umrla. »Pa ostani tisti dan doma,« sem prestrašeno dejala.
»Saj zato gre, ne morem. V vsakem primeru vas bodo pobili. Nočejo se še enkrat seliti in 40 študentov bo za njih mala malica,« je prestrašeno dejala Aurora.
»Odpovedati morava izlet!« sem vzkliknila.

Tiste noči nisem mogla spati. Naveličana sem bila že spet ene in iste more o duhovih.
Nisem vedela ne kaj je smisel tega, ne zakaj se vedno bolj prepotena zbujam iz sanj. Sploh nevem, zakajj se je tako nenadoma začelo. Nekaj sigurno ni prav.

Naslednje jutro sem na hodniku vsa nestrpna pričakala vedno bolj bledo Auroro, zgrbljeno pod veliko šolsko torbo.
»Pridi, greva do učiteljice,« mi šepne še preden pridem do besede. »Pa sploh imaš kakšen načrt?«
»Si bom že kaj izmislila,« prestrašeno skomigne in že hoče iti, ko se spomni, da pravzaprav ne ve, kje je šolski kabinet.
»Kar za mano,« zadovoljno rečem, vesela, da sem končno za kaj koristna.
Kmalu se začneva uspenjati po velikih a starih lesenih stopnicah obdanih s stebri, okoli katerih se že nabira prah. Kabinet je na njihovem koncu in odleže mi, ko v njem končno zagledam učiteljico Walker, ki organizira izlet.
»Amm, dober dan učiteljica,« veselo začnem in Aurora se z lažnim nasmeškom pridruži.
»Kaj hočeta?« nejevoljno odvrne ta in Aurora se že nagne k meni: »Nisi povedala da je stroga!«

<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
Ojla,
tule je že 8. del Mesta duhov. Hvala vsem, ki me spremljate in lajkate, sploh pa Lily-James-fenici, ki mi polepša dan s komentarji.:purple_heart:

Lysm,
Nice girl