Iz Dnevnika Sebastiena Hebrasa, dne 8.6. 1920

Dragi Tyrone!
Ne boš verjel, kaj sem odkril v tistem dnevniku. Rad bi ti povedal, rad bi ti napisal, kaj sem odkril, vendar ne smem. Ne bom ti napisal, saj ne smem tvegati, da mi policija spet pregleda dnevnik in odkrije skrivnost. O, ne, po vsem tem mučenju jim ne mislim pomagati.
Če povem na kratko: vem kdo je morilec. To informacijo lahko dobijo. Iz mene je ne bodo zaslišali. Čeprav me razganja, da bi kričal o tem, da bi vsi izvedeli, ne bom izdal. A morilcu prisežem osebno maščevanje. Ne morem ostai miren ob vseh mučnih zaslišanjih, ob vsej žalosti ob Juliennini smrti, ob umoru samemu! A ne smem se izdati. Ves načrt imam v glavi, nikoli ne bo prelit na papir.
Nekako se moram pomiriti, saj me sedaj razganja. Morilec je zahajal v L'auberge Rouge, tja grem tudi jaz. Tam bom začel z mojo malo osebno preizkavo. Našel bom pravico za Julienne.
Storil bom kar mora biti storjeno. Adieu, Tyrone, združil se njo, Julienne Madelaine Matisse.