človk kokat v tem večeru sm že napisala besedo žalost sploh si ne bi misnli, kok napak lah narediš v eni bogi pesmi k so te glupe tipke na telefonu tk male...ozadje sm dala zimsko kr se mi zdi zima ucasih dobra prispodoba za žalost...
no ja tu je pesem, ni lih zmagovalna, ampak po moje je kr uredu (a veste celih 10 min sem jo pisala:scream:):


Tema je tančica strahu,
ko ne veš, kaj se lahko prikaže,
ko telo ti dregeta
v bojazni pred najhujšim.

Luč je ovoj sreče,
ko vidiš,
ko čutiš,
ko slišiš,
ko ljubiš.

Žalost.
Kaj pa je žalost?

Žalost je strah, ko te nekdo udari,
žalost je luč, ko se poskušaš skriti pred njo.
Žalost je resnica, je svet.
Žalost je tu že na tisoče let.

Žalost je, ko odhajaš iz šole, ko se začnejo počitnice in ti si star petnajst.
Ko gledaš v njegov hrbet, kako odhaja in se ne ozre nazaj.
Žalost je, ko se zakoplješ v odejo in jokaš in jokaš in ne prideš nazaj.
Žalost je, ko vse razbiješ in vse nadereš in ko se ne poznaš več.
Žalost je, ko pogledaš v ogledalo in iz njega zre nekdo drug.

Ampak zalost je več kot le to.

Žalost te očisti in zgladi, ti mokra lica posuši, te objame in v svoje naročje vzame, in te nikdar več ne spusti.

In gledaš v nevihtno nebo in čakaš nanj, ki nikoli ne bo prišel.

In kriva je žalost.