Hej!!
Pa smo se prebili do zadnjega dela!
Res hvala za vse, ki ste spremljali mojo zgodbo!
LYSM!:sparkling_heart:
Vaša srečna Pomči1:unicorn::hamster:
:sparkling_heart:
---
Naslednji dan smo se odpravili domov. Že nas je čakala ladja. Stekla sem na plažo. »Heeej!« zaslišim pojoč glas. Pogledam proti skali. Nasmehnem se. »Si pripravljena na 'gusarstvo!'« se pošali. »He, he! Moraš verjeti! Veš, da sem!« povem.
»Napočil je trenutek, da se posloviva.« reče. »Oh, daj no! Videli se bova takrat ko želiš!« me razveseli. Poljubim jo na lice. »Oh! Čisto sem pozabila! Tole je pa zate.« mi podari ogrlico, ki piše: Junakinja otoka. »Joj! Tako mi je všeč! Hvala ti!!!!!« jo objamem. »To še ni vse!« pokaže mi na jadrnico, ki bo zdaj moja lastna. Zajame mi sapo. »Plula boš lahko kadarkoli. Tudi zdaj, ko se boste odpravili.
Posloviva se in se…odpravim. To, kar sem zdaj še počela je, da sem ji mahala na polno. Ladja je že odplula, jaz pa sem nategnila jadra in odplavala za njimi.
Minil je en dan, ko smo prispeli v naš kraj. Pozdravila sem Evo in se odpravila proti domu. Že spet sem končno doma. Odprem vrata in vsi glasno povedo »Dobrodošla nazaj!«. Skočim jim v objem in se odpravim v sobo. Ko je bil že večer sem se odpravila na balkon in gledala sončni vzhod. Zagledala sem Samaro, ki jadra na morju.
»Vse, kar še imam… Si ti.« dokončam pesem.
----
Konec.