3. Poglavje – KATASTROFE

»LARA! Takoj vstani! Zaspali sva! Ura je pol devet!« zavpije mami.
»Kaj?!« Ne more verjeti. Prejšnji teden je bila res vesela, v šolo je prišla pravočasno. Celo par minut prej. In ta teden – pouk se je začel že pred pol ure. Groza. Hitro je skočila iz postelje in se pripravila za šolo. Uredila se je v rekordnih petnajstih minutah.
Ja, tako je. Za Laro je že cel teden novega življenja v mestu. Kako ji je všeč? Tako-tako. Razlog za njeno srečo sta samo Nina in… Peter!
Pred odhodom se je še poslovila od mame. »Adijo, ljubica. Lepo se imej v šoli. In oprosti zaradi zamude.«
»Saj je v redu,« zavzdihne Lara. »Bom že preživela. Ne bo prvič.«
Tekla je kolikor hitro je mogla. Do šole je prispela kmalu. Ob devetih. To je prva napaka. No, Lara temu ne bi rekla napaka, temveč katastrofa. Zamuja v šolo in to kar za eno uro.
Vstopi v šolo. Komaj najde svojo omarico. Zdaj pa je potrebno najti še razred! O, ne! Kako se že pride do tja. Hm… Najprej gre naravnost, nato zavije levo in še enkrat levo, potem gre po stopnicah in… Ojoj. Spet potrebuje pomoč.
In ravno prav – zazvoni zvonec! Super! Samo vprašati mora nekoga... »Hej, ti! Ali mi lahko poveš, kje je osmi A razred?«
»Itak. Prid kr z mano,« pove z neknjižnim in sproščenim glasom. Lara reče: »Prav,« in fant jo vodi do njenega razreda. Nato se mu zahvali.
Globoko vdihne, vstopi v razred in se opraviči: »Pozdravljeni, se opravičujem za zamudo.«
»V redu je. Naj mi tvoja mama napiše opravičilo pa boš imela opravičeno uro,« pove učitelj za angleščino. Lara pokima in sede v zadnjo klop. Na svoje mesto. Ker je ravno zvonilo za odmor je seveda Nina že takoj ob njej.
»Kako me je skrbelo! Eno uro si zamudila! Jaz sem mislila… Ojoj! Samo, da je vse dobro!« se vznemirja.
Lara odgovori: »Oh, lepo te prosim! Samo zamudila sem. Pa saj to ni konec sveta.«
»Imaš prav. Oprosti, včasih pretiram.«
»Saj nisem jezna!« mirno reče Lara in jo močno stisne k sebi.
Punci kramljata še cel odmor, dokler ne zazvoni. Dogovorita se, da se popoldan obiščeta. Nato se Nina hitro usede v prvo vrsto. Lara pogleda na urnik. Ponedeljek, druga ura… O, ne! Matematika! Če ni to najslabši predmet na celotnem svetu. Resno?! Zakaj?
Medtem, ko daje na mizo matematični zvezek jo preleti srh. Saj ne mora biti res? Danes je… Test pišejo! In sploh nima pojma, sploh se še ni učila. Postane ji slabo. Ima občutek, da bo bruhala. Kaj naj zdaj stori? Prepozno je za pobeg.
V razred vstopi učitelj: »Kot sem vam prejšnji teden povedal, danes imamo pisni preizkus znanja. Pospravite zvezke v torbo. Saj poznate pravila – če slučajno vidim, da kdorkoli plonka, takoj pišem ENKO!«
Groza in res ena velika groza. Ne, Lara nikoli ne plonka. Enko si bo pridobila na drug način. Nič ne zna! Nima pojma o matematiki! Želi si, da bi bila vse skupaj le nočna mora. Toda ni. To je kruta resničnost.
Učitelj jim razdeli teste. 10 strani?! Ta človek ni normalen! No, tu ni izhoda. Lara se odloči, da bo test poskusila rešiti po svojih najboljših močeh. Potrudila se bom maksimalno! Ja, saj bo šlo.

*

Čez dvajset minut nekdo vstane od mize. Kako je to sploh možno? Seveda, oseba, ki je sposobna rešiti 10-listni test v 20 minutah ni nihče drug kot Nina. Mislim, seveda ona! Že izgleda pametno.
Ima zelo, dolge svetlo rjave valovite kodraste lase. Nosi očala. Na sebi ima oblečeno majico in krilo. Kot bi nosila šolsko uniformo, katere je njihova šola v resnici sploh nima.
Lara se nato ozre k svojemu testu. Rešeni ima zgolj dve strani in zagotovo je vsaj polovica od tega narobe! Obupno, res zelo slabo.
Čez petindvajset minut zazvoni šolski zvonec. Rešila je šest strani od desetih. Ojoj! Uboga Lara res ne ve, kaj naj stori!
Med malico ne gre v jedilnico. Sploh ni lačna. Gre do stranišča, kjer joče. Res je žalostna. Dve katastrofi v enem dnevu! Kaj še sledi? Kaj bo rekla mama na takšno oceno. Oh, življenje je tako težko! Kaj naj stori?
Ni več časa za jok. Spet mora nazaj v mučilnico. Ja, mučilnica, tako bo od zdaj rekla učilnici. To jo še najbolje opiše!
Pogleda na urnik. Katero bedarijo ima zdaj na urniku? Likovno umetnost! In to kar dve uri! No, to pa res ni bedarija. To je najboljši predmet vseh časov. Vsaj sprostila se bo lahko. Jupi!
Učijo se risati avtoportret. Zelo je zabavno. Lara opazi, da gre Nini likovno ustvarjanje precej slabo. Ubožica še očesa ne zna narisati. Lara na skrivaj pokuka k Petru. Tudi on ni pretirano umetniško nadarjen, pa vseeno riše kar lepo. Veliko lepše od Nine.
Učiteljica se začne sprehajati po razredu, da vidi, kaj njeni učenci ustvarjajo.
»Anja! To je prečudovit izdelek! Že več let nisem imela tako nadarjene učenke. Zelo lepo!« jo pohvali učiteljica.
Lara se ob tem zdrzne. Ona je bila in vedno tudi bo najboljša umetnica v razredu! Kako si učiteljica drzne pohvaliti to zgubo. V tem trenutku se zave, da je dobila tekmico. In to kakšno!
Tako, temu bi lahko rekli kar tretja katastrofa. Dovolj je za danes. Ne prenese več ničesar.
Okoli dvanajstih se pouk konča. Lara steče iz učilnice. Teče kolikor hitro mora. Avč! Zaleti se v nekoga. »Oprosti, res mi je žal, jaz sem preveč hitela…«
»V redu je. Naj se ti predstavim. Jaz sem Peter! Ti pomagam pobrati knjige?«
Lara otrpne. Saj to ni res! Da se prepriča pogleda fanta naravnost v oči. Ja, nedvomno je to on. Kako sramotno! Oh, ne sme samo buljiti vanj. Hitro mora odgovoriti na vprašanje.
»Seveda! Hvala. Jaz sem Lara. Pa saj me že poznaš…« začne.
»Hja, ti si novinka,« doda.
»Pa sem res,« se nasmeji.
»Lepo. Od kot si?« vpraša.
»Em, iz bližnjega mesta. Starša sta se ločila…« pove.
»Iz katerega mesta pa?« še naprej vztraja.
Lara zardi. Ne ve, kaj bi rekla. Ne pozna bližnjih mest tukaj. »Ti bom jutri povedala. Mudi se mi domov. Adijo!»
»Adijo,« se poslovi še Peter.
Lara ponovno teče. Samo, da se čimprej oddalji od šole. Čisto pozabi na vse, celo na ubogo Nino, ki jo čaka pred šolo.
Doma se zapre v sobo. Za njo je grozen dan! Kako se je to lahko zgodilo? Od zdaj naprej si ne bo pustila narediti niti ene drobne napakice. Verjetno že veste, kaj sledi.
»Dragi dnevnik!
Današnji dan je bil čista katastrofa. Dobesedno. No, bom kar navedla razloge.
1.) Zaspala sem in zamudila v šolo. Kako sramotno!
2.) Pozabila sem, da pišemo test iz matematike. Mislim, matematika mi tako ali tako ne gre! Niti učila se še nisem. Verjetno bom dobila res slabo enko! Ojoj, kar slabo mi je!
3.) Imam novo konkurenco – sošolko Anjo. Učiteljica jo je zelo pohvalila, moje slike še opazila ni! Pa toliko sem dala v risanje. Res sem žalostna.
Ampak veš kaj? Ni vse tako slabo. Ko sem tekla iz šole sem se zaletela v Petra! O moj bog! Pomagal mi je pobrati knjige in celo pogovarjala sva se. To je edina lepa stvar danes.«
Dnevnik je nato pospravila v predal. Pogleda na uro. Pol ena. Dobro, zdaj ima še čas, da napiše nalogo in se nauči snov, potem pa je čas za popoldanske aktivnosti. Tako je, mama jo je prijavila v risarski klub. Zelo se že veseli! Nato pa se bo v parku dobila z Nino. Šli bosta do nje. Lara komaj čaka, da vidi, kje živi Nina! Pa saj ni vse tako slabo…



Ola! To je bil tretji del. Nov del lahko pričakujete v sredo. By by! <3