Ojla!
Čeprav imam danes rojstni dan, sem se vseeno odločila napisati nov del. Uživajte!
6. Poglavje – DVE POVABILI V ENEM DNEVU
Nov dan, nov začetek, pravi stari rek. Lara se odloči, da bo od zdaj v šoli bolj pridna – ne sme si več privoščiti slabe ocene. Od tega tedna naprej bo dala vse od sebe. Razen, če bo prišlo kaj vmes …
In tako učiteljica končno (z 15 minutami zamude) vstopi v razred. »Dobro jutro! Sedite! Preden začnemo s poukom slovenskega jezika vam moram povedati nekaj. Ste že morda slišali za spomladanski ples? Izvaja se po celotni Sloveniji. Vsako leto v eni šoli. No, verjetno ste že ugotovili, da bo ples letos potekal na naši šoli. Vaša naloga je, da si izberete partnerja. To storite najmanj do srede, saj se v petek začnejo priprave.«
Po razredu se spustijo razni zvoki. Na primer: »Uuu« ali pa »Iiiii«. Nekateri se celo začnejo spogledovati. Lara žalostno zavzdihne. Ozre se okoli sebe. Kdo bi želel povabiti njo? Razočarano zavzdihne.
Med odmorom stopi iz razreda, da malo zadiha. V upanju, da ji bo to pomagalo postane le še slabše volje.
Ko se vrne iz stranišča, jo čaka presenečenje. Zaleti se v Miho. »Miha? Ka-aa-jj pa t-ii tukaj? M-ii-slim, oprosti, ker sem se zaletela …«
»Ni problema. Očitno hodiva na isto šolo. Ravno pravi čas. Želel sem te vprašati, če bi želela z mano na spomladanski ples.« Je to sploh vprašanje?
»Ja! Seveda bi! Hvala!« se razveseli in ga poljubi na lice.
*
Med kosilom se dekleti pogovarjata…
»Ne boš verjela – Jakob me je povabil na ples. Takoj je pristopil k meni in me vprašal!«
»Pa saj to je neverjetno! Srečnica!« Lara se odloči, da ji o Mihu še ne bo govorila.
Čez nekaj minut pogovora do Lare pristopi Peter. Namigne ji, naj pride z njim. Lara ne more verjeti svojim očem (in ušesom).
»Ja-aaa,« kot običajno jeclja.
»Lara… Saj veš, da se bliža datum spomladanskega plesa. Odkar si prišla sem se je veliko spremenilo. Res si mi všeč … Bi torej želela plesati z mano?«
Dekle otrpne. KAJ?! Kaj za vraga je pravkar rekel?! Ima občutek, da bo omedlela. Ne more več stati na nogah… Kaj naj reče? Pa saj ne sme zavrniti princa na belem konju številka ena?! Halo! Končno odpre usta. Ravno, ko želi začeti govoriti, jo Peter prekine: »Razumem, če ne želiš. Oprosti, da sem tak butec. Seveda, da nočeš z mano.«
In se že obrne proč. Lara ga zagrabi za ramo. »Nikar! Ne odhajaj! Veš, tudi ti si mi všeč… Od prvega dne. Za veseljem bi plesala s tabo – to je najboljši dan mojega življenja,« pove vznemirjeno.
Počuti se čudno … Morala bi mu povedati resnico. Priznati bi morala, da jo je povabil že Miha. Ampak je prepozno. Zdaj, ko Peter ve, da je všeč Lari nima nič več časa za obotavljanje. Torej, čez par trenutkov se Larinemu obrazu počasi približuje Peter. Nežno se dotakne njenih ustnic…
*
»O moj bog! Veš, kako sem srečna zate! Čestitke!« navdušeno vzklika Nina.
»Šššš! Malo tišje! Nočem, da to ve cel svet.«
»Oprosti …«
In tako se dekleti pogovarjata in pogovarjata, dokler ne pride čas, da se ločita. Lara reče še adijo in stopi v hišo. Usede se za pisalno mizo in začne pisati dnevnik. To ji bo vsaj malo pomagalo pri izbiri med fantoma.
»Zmešalo se mi bo! Ne zmorem več! Danes se je zgodilo nekaj neverjetnega. Ne boš mi verjel, dnevnik, toda nimaš izbire. Zato pozorno poslušaj (beri). Najprej me je na ples povabil Miha (takoj po prvi uri). Pri kosilu, ko sva se pogovarjali z Nino, me je na spomladanski ples povabil Peter, ki me je za povrh še poljubil. Kako za vraga naj se odločim med njima? Oh, res ne vem, kaj naj storim …
*
Most se je rušil. Strah jo je bilo, pogledovala je okoli sebe. Skušala je najti pomoč. Nato je na desni strani opazila Petra. Vedno prijaznega in nasmejanega. Skoraj je že stekla proti njemu, nakar… »Lara!« je zaklical znan glas. Miha, kdo pa drug.
Oba sta ji ponujala pomoč. Ni se mogla odločiti. Na kancu je še vedno stala na mostu, ki se je rušil. To je bila njena smrt.
»Aaaa! O moj bog! Na pomoč!« vzklika Lara, ko se zbudi. Zaveda se, da ne bo več dolgo. Ne bo mogla zdržati dlje. Mora se odločiti.
Čeprav imam danes rojstni dan, sem se vseeno odločila napisati nov del. Uživajte!
6. Poglavje – DVE POVABILI V ENEM DNEVU
Nov dan, nov začetek, pravi stari rek. Lara se odloči, da bo od zdaj v šoli bolj pridna – ne sme si več privoščiti slabe ocene. Od tega tedna naprej bo dala vse od sebe. Razen, če bo prišlo kaj vmes …
In tako učiteljica končno (z 15 minutami zamude) vstopi v razred. »Dobro jutro! Sedite! Preden začnemo s poukom slovenskega jezika vam moram povedati nekaj. Ste že morda slišali za spomladanski ples? Izvaja se po celotni Sloveniji. Vsako leto v eni šoli. No, verjetno ste že ugotovili, da bo ples letos potekal na naši šoli. Vaša naloga je, da si izberete partnerja. To storite najmanj do srede, saj se v petek začnejo priprave.«
Po razredu se spustijo razni zvoki. Na primer: »Uuu« ali pa »Iiiii«. Nekateri se celo začnejo spogledovati. Lara žalostno zavzdihne. Ozre se okoli sebe. Kdo bi želel povabiti njo? Razočarano zavzdihne.
Med odmorom stopi iz razreda, da malo zadiha. V upanju, da ji bo to pomagalo postane le še slabše volje.
Ko se vrne iz stranišča, jo čaka presenečenje. Zaleti se v Miho. »Miha? Ka-aa-jj pa t-ii tukaj? M-ii-slim, oprosti, ker sem se zaletela …«
»Ni problema. Očitno hodiva na isto šolo. Ravno pravi čas. Želel sem te vprašati, če bi želela z mano na spomladanski ples.« Je to sploh vprašanje?
»Ja! Seveda bi! Hvala!« se razveseli in ga poljubi na lice.
*
Med kosilom se dekleti pogovarjata…
»Ne boš verjela – Jakob me je povabil na ples. Takoj je pristopil k meni in me vprašal!«
»Pa saj to je neverjetno! Srečnica!« Lara se odloči, da ji o Mihu še ne bo govorila.
Čez nekaj minut pogovora do Lare pristopi Peter. Namigne ji, naj pride z njim. Lara ne more verjeti svojim očem (in ušesom).
»Ja-aaa,« kot običajno jeclja.
»Lara… Saj veš, da se bliža datum spomladanskega plesa. Odkar si prišla sem se je veliko spremenilo. Res si mi všeč … Bi torej želela plesati z mano?«
Dekle otrpne. KAJ?! Kaj za vraga je pravkar rekel?! Ima občutek, da bo omedlela. Ne more več stati na nogah… Kaj naj reče? Pa saj ne sme zavrniti princa na belem konju številka ena?! Halo! Končno odpre usta. Ravno, ko želi začeti govoriti, jo Peter prekine: »Razumem, če ne želiš. Oprosti, da sem tak butec. Seveda, da nočeš z mano.«
In se že obrne proč. Lara ga zagrabi za ramo. »Nikar! Ne odhajaj! Veš, tudi ti si mi všeč… Od prvega dne. Za veseljem bi plesala s tabo – to je najboljši dan mojega življenja,« pove vznemirjeno.
Počuti se čudno … Morala bi mu povedati resnico. Priznati bi morala, da jo je povabil že Miha. Ampak je prepozno. Zdaj, ko Peter ve, da je všeč Lari nima nič več časa za obotavljanje. Torej, čez par trenutkov se Larinemu obrazu počasi približuje Peter. Nežno se dotakne njenih ustnic…
*
»O moj bog! Veš, kako sem srečna zate! Čestitke!« navdušeno vzklika Nina.
»Šššš! Malo tišje! Nočem, da to ve cel svet.«
»Oprosti …«
In tako se dekleti pogovarjata in pogovarjata, dokler ne pride čas, da se ločita. Lara reče še adijo in stopi v hišo. Usede se za pisalno mizo in začne pisati dnevnik. To ji bo vsaj malo pomagalo pri izbiri med fantoma.
»Zmešalo se mi bo! Ne zmorem več! Danes se je zgodilo nekaj neverjetnega. Ne boš mi verjel, dnevnik, toda nimaš izbire. Zato pozorno poslušaj (beri). Najprej me je na ples povabil Miha (takoj po prvi uri). Pri kosilu, ko sva se pogovarjali z Nino, me je na spomladanski ples povabil Peter, ki me je za povrh še poljubil. Kako za vraga naj se odločim med njima? Oh, res ne vem, kaj naj storim …
*
Most se je rušil. Strah jo je bilo, pogledovala je okoli sebe. Skušala je najti pomoč. Nato je na desni strani opazila Petra. Vedno prijaznega in nasmejanega. Skoraj je že stekla proti njemu, nakar… »Lara!« je zaklical znan glas. Miha, kdo pa drug.
Oba sta ji ponujala pomoč. Ni se mogla odločiti. Na kancu je še vedno stala na mostu, ki se je rušil. To je bila njena smrt.
»Aaaa! O moj bog! Na pomoč!« vzklika Lara, ko se zbudi. Zaveda se, da ne bo več dolgo. Ne bo mogla zdržati dlje. Mora se odločiti.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Rojstni dan imaš??? VSE NAJBOLJŠE IN NAJLEPŠE! Naj se ti izpolnijo vse želje! :blush::blush::blush::blush::blush::blush::blush: LYSM!
In kot vedno, SUPER zgodba! Res nimam komentarja!!! :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
In kot vedno, SUPER zgodba! Res nimam komentarja!!! :kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NEHI MI TO DELAT! PA KAJ TI JE, NO! NE MOREŠ NA 12-LETNICO ŠE VEDNO PISAT TAK ODBITO ZGODBO! SEM PRIČAKOVALA, DA SE BOŠ ZA ENO LETO POSTRALALA IN DA BO ZGODBA IZGUBILA SVOJ ČAR! (SEVEDA JE NI IN JE NE BO) AMPAK VSEENO! MISLIM, WOW! ZGODBA JE WOW! ČISTO ZA RES! WOW, WOW IN WOWO!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tako super zgodba!:heart::thumbsup::heart::thumbsup::heart::thumbsup::heart::thumbsup:
0
mucek
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Awesome! Noro odlično spektakularno!:heart_eyes::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 1095 Odgovorov: 02
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
