Ojla!
Nov del!! :laughing::blush::smiley:
~~~~~
Zjutraj se Clara mora zbuditi bolj zgodaj, da nebi zamudila avtobusa, ki pelje učence na izlet. Danes je ta veliki dan, dan izleta. Dan, ki ga Clara ne bo preživela. Budilka ji torej zazvoni že ob pol šestih, saj morajo ob sedmih že čakati pred avtobusno postajo. Clara se komaj skobaca iz postelje, utrujena je. Zvečer je pozno zaspala, saj se ni morala znebiti občutka strahu. In zdaj je čas, da vstane. Laže je reci, kot pa narediti.
Ko se končno skobaca iz postelje je ura že skoraj šest in skrajni čas, da se pripravi. Poje, se obleče, umije in še zadnjič preveri, če je res vse spakirala. Okoli petnajst do sedmih se vsede v avto in mami jo odpelje do postaje.
Clara v avtu razmišlja o besedah, ki jih je njena mami izrekla pred nekaj dnevi, torej, da je Zoey njena edina prijateljica in je ne bo vedno v njenem življenju. Clara sklene, da ima mami prav. Najti si mora še druge prijatelje. Odloči se, da si mora čimprej poiskati koga drugega.
Avto se ustavi. Pred Claro stoji velik, prevelik avtobus. Mami jo pospremi do učiteljev, naprej pa mora Clara sama. Vdihne, izdihne, in se odpravi po dolgem hodniku v avtobusu, da bi našla svoje mesto. Nekje na sredini avtobusa zagledala Elvisa, ki sedi z Johnom. Občutek slabosti je že prevelik, ko ga zagleda tam s tistimi preveč modrimi očmi, ki te posrkajo vase. In da sedi Elvis z Johnom, tem brezveznim šaljivcem! Elvis se ji na kratko nasmehne, nato pa z Johnom načne debato o "kul boksarjih". Clari srce prekipeva od veselja, ne more verjeti, da se ji je nasmehnil. A veselje jo prevzame, kake dve minute stoji na tistem mestu in se sploh ne vsede. Šofer spelje in šele tedaj Clara ugotovi, da stoji sredi hodnika, malo naprej od Elvisa. Zmaje z glavo, poskusi si poiskati sedež, a enostavno je avtobus prehiter in sploh se ne more premikati. S pomočjo ograje ob sedežih se nekako prebije do konca avtobusa, le tam so še prosta mesta. Oziroma eno prosto mesto. Clara se vsede tja in pozdravi punco na sedežu zraven nje.
"Hej," ji odzdravi, "jaz sem Sophie." Clara se ji nasmehne in strah ji malo popusti.
"Živjo, jaz sem Clara," odgovori Clara in potem sta nekaj časa tiho.
"Ali se veseliš smučanja?" vpraša Sophie.
"Kaj pa vem, že 5 let nisem smučala, kaj če sem pozabila, kako?" po resnici prizna Clara.
"Moja mami je včeraj smučala po 20 letih, pa ji je super" razloži Sophie. "Prepričana sem, da bo pri tebi enako."
"Hvala" se zahvali Clara in potem sta spet obe tiho.
Nekje na sredi poti se nekdo zadere, da mu je slabo. Clara ne prenese slabosti, zato tudi njej postane slabo. Na srečo nihče ne bruha, zato se Clara umiri.
Po treh urah vožnje se avtobus končno ustavi pred veliko stavbo, njihovim hotelom.
"Tu bom torej trpela ta teden," pomislila Clara. Ozre se po gorah okoli sebe, vse je belo in sneženo. In strme.
"Če bi bila tukaj Zoey, bi me potolažila," pomisli Clara. Toda Zoey ni, sama se bo morala znajti.
Nov del!! :laughing::blush::smiley:
~~~~~
Zjutraj se Clara mora zbuditi bolj zgodaj, da nebi zamudila avtobusa, ki pelje učence na izlet. Danes je ta veliki dan, dan izleta. Dan, ki ga Clara ne bo preživela. Budilka ji torej zazvoni že ob pol šestih, saj morajo ob sedmih že čakati pred avtobusno postajo. Clara se komaj skobaca iz postelje, utrujena je. Zvečer je pozno zaspala, saj se ni morala znebiti občutka strahu. In zdaj je čas, da vstane. Laže je reci, kot pa narediti.
Ko se končno skobaca iz postelje je ura že skoraj šest in skrajni čas, da se pripravi. Poje, se obleče, umije in še zadnjič preveri, če je res vse spakirala. Okoli petnajst do sedmih se vsede v avto in mami jo odpelje do postaje.
Clara v avtu razmišlja o besedah, ki jih je njena mami izrekla pred nekaj dnevi, torej, da je Zoey njena edina prijateljica in je ne bo vedno v njenem življenju. Clara sklene, da ima mami prav. Najti si mora še druge prijatelje. Odloči se, da si mora čimprej poiskati koga drugega.
Avto se ustavi. Pred Claro stoji velik, prevelik avtobus. Mami jo pospremi do učiteljev, naprej pa mora Clara sama. Vdihne, izdihne, in se odpravi po dolgem hodniku v avtobusu, da bi našla svoje mesto. Nekje na sredini avtobusa zagledala Elvisa, ki sedi z Johnom. Občutek slabosti je že prevelik, ko ga zagleda tam s tistimi preveč modrimi očmi, ki te posrkajo vase. In da sedi Elvis z Johnom, tem brezveznim šaljivcem! Elvis se ji na kratko nasmehne, nato pa z Johnom načne debato o "kul boksarjih". Clari srce prekipeva od veselja, ne more verjeti, da se ji je nasmehnil. A veselje jo prevzame, kake dve minute stoji na tistem mestu in se sploh ne vsede. Šofer spelje in šele tedaj Clara ugotovi, da stoji sredi hodnika, malo naprej od Elvisa. Zmaje z glavo, poskusi si poiskati sedež, a enostavno je avtobus prehiter in sploh se ne more premikati. S pomočjo ograje ob sedežih se nekako prebije do konca avtobusa, le tam so še prosta mesta. Oziroma eno prosto mesto. Clara se vsede tja in pozdravi punco na sedežu zraven nje.
"Hej," ji odzdravi, "jaz sem Sophie." Clara se ji nasmehne in strah ji malo popusti.
"Živjo, jaz sem Clara," odgovori Clara in potem sta nekaj časa tiho.
"Ali se veseliš smučanja?" vpraša Sophie.
"Kaj pa vem, že 5 let nisem smučala, kaj če sem pozabila, kako?" po resnici prizna Clara.
"Moja mami je včeraj smučala po 20 letih, pa ji je super" razloži Sophie. "Prepričana sem, da bo pri tebi enako."
"Hvala" se zahvali Clara in potem sta spet obe tiho.
Nekje na sredi poti se nekdo zadere, da mu je slabo. Clara ne prenese slabosti, zato tudi njej postane slabo. Na srečo nihče ne bruha, zato se Clara umiri.
Po treh urah vožnje se avtobus končno ustavi pred veliko stavbo, njihovim hotelom.
"Tu bom torej trpela ta teden," pomislila Clara. Ozre se po gorah okoli sebe, vse je belo in sneženo. In strme.
"Če bi bila tukaj Zoey, bi me potolažila," pomisli Clara. Toda Zoey ni, sama se bo morala znajti.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Superrrrr!<3<3
Ta zgodba bo zagotovo zmagala! Hihi!
:sparkling_heart:
Ta zgodba bo zagotovo zmagala! Hihi!
:sparkling_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja, po moje boš zmagala <3. ODLIČNA ZGODBICA!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Awesome! Amazing zgodba! Res res res dobra!:heart_eyes::kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 1232 Odgovorov: 02
MICA MACA
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ljubezen me meša
živjo!
Vresnici nevem, če je to lih težava, ampak wathever.
No, jaz sem zdej 9. razred.In od prvega, do čestega sem bila v sošolca.To se mi zdi kar velik:thinking: šeest let?!
No, jaz nevem če je on še vame...Pač jaz bi nekako rada bila vanga, ali pa v koga drugega.Ker zdaj že tri leta nisem v nobenega:sob:
Je pa on prijazen, ampak hoče biti kul.Pač. ja, eni ga ne marajo tok, ampak men je kul.Jaz še nisem imela nobenega fanta, ampak, se se mi ne mudi.Je pa pol še en fant v razredu, ki pa se i zdi, da JE vame, ampak jst niisem v njega.
Potem sem se v enem kampu zagledala enega, ki mi je bil simpatičen, ampak sem nekako mslila, da nisem v njega.Čeprav sem o njem razmišljala po skoraj cele dneve:hushed::hushed:In potem se je zgodilo taako naklučje........................................Znjegovim malajšim bratom sem igrala odbojko, in izkazalo se je da pozna tistega sošolca, za katerega se mi zdi da je vame:point_left:
In je tudi en fant.....skratka!!!!!Cel vihar bi lahko temu rekli.Želim biti zaljubljena, pa nisem!Dosti mi je čakanja že 3 leta.Pa nevem, za tistega sošolca v katerega sem bila 6 let...nisem v njega, ampak si nekako želim, da bi me opazil.Prejšnjo leto, mi je v družbi rekel. da sem***, ampak zdi se mi, da zato, ker so bili drugi zraven....
napisala sem mu dolgo sporočilo, da tega nisem pričakovala od njega,...
Nekako bi mu morda rad rekla, da nisem več jezna nanj.In nekdo mi je rekel,( v moji družini) da se je zdaj vame zaljubil, in da me spoštuje...
pomagajte, ali se je vam to že zgodiloooo????:tired_face::tired_face:
p.s
Danes sem o njemu napisala dve pesmi:worried::worried:
adijo, hvala za odgovore
Vresnici nevem, če je to lih težava, ampak wathever.
No, jaz sem zdej 9. razred.In od prvega, do čestega sem bila v sošolca.To se mi zdi kar velik:thinking: šeest let?!
No, jaz nevem če je on še vame...Pač jaz bi nekako rada bila vanga, ali pa v koga drugega.Ker zdaj že tri leta nisem v nobenega:sob:
Je pa on prijazen, ampak hoče biti kul.Pač. ja, eni ga ne marajo tok, ampak men je kul.Jaz še nisem imela nobenega fanta, ampak, se se mi ne mudi.Je pa pol še en fant v razredu, ki pa se i zdi, da JE vame, ampak jst niisem v njega.
Potem sem se v enem kampu zagledala enega, ki mi je bil simpatičen, ampak sem nekako mslila, da nisem v njega.Čeprav sem o njem razmišljala po skoraj cele dneve:hushed::hushed:In potem se je zgodilo taako naklučje........................................Znjegovim malajšim bratom sem igrala odbojko, in izkazalo se je da pozna tistega sošolca, za katerega se mi zdi da je vame:point_left:
In je tudi en fant.....skratka!!!!!Cel vihar bi lahko temu rekli.Želim biti zaljubljena, pa nisem!Dosti mi je čakanja že 3 leta.Pa nevem, za tistega sošolca v katerega sem bila 6 let...nisem v njega, ampak si nekako želim, da bi me opazil.Prejšnjo leto, mi je v družbi rekel. da sem***, ampak zdi se mi, da zato, ker so bili drugi zraven....
napisala sem mu dolgo sporočilo, da tega nisem pričakovala od njega,...
Nekako bi mu morda rad rekla, da nisem več jezna nanj.In nekdo mi je rekel,( v moji družini) da se je zdaj vame zaljubil, in da me spoštuje...
pomagajte, ali se je vam to že zgodiloooo????:tired_face::tired_face:
p.s
Danes sem o njemu napisala dve pesmi:worried::worried:
adijo, hvala za odgovore
Vprašanje
Kako vam je všeč novi Pil?
Zelo mi je všeč.
(51)
Mi je všeč.
(21)
Lahko bi bil boljši.
(22)
