Naslednje jutro je Dafne v šoli neprestano jokala, vsakič, ko je pogledala Betti in Willa, ji je postalo slabo in v glavi ji je odmevalo: 'Dafne je zguba Will je pa car skupaj ne bosta nikoli ne zdaj!'. Po zadnji uri je v torbo zložila zvezke, ko pa je ponovno sedla je pred njo stal Will.
"Kaj bi?" ga je zaspano vprašala.
"Veš žal mi je za to z Betti, mislim, da nebi smel biti več njen fant." Dafne je zažarela, a vseeno ji je bilo žal, rekla je: "Will, veš, z Betti nikoli več ne bova prijateljici, tako, da se odloči sam." prijel jo je za roko in pomignil proti vratom, vstala je.
Betti je sedela za mizo v šolski klopi in gledala Willa in Dafne odhajati, po njenih licih pa so Polzele solze. Prijela je kuli in v svoj dnevnik narisala srce, v njenem dnevniku so namreč bile same slike Dafne, na eni sta bile objeti in Betti je dafne, poljubljala na lice. Solze so ji kapljale na Dnevnik, zaprla je oči in si predstavljala njo in Dafne, kako...
"Betti," jo je poklical Will. "Pridi," prijel jo je za roko in vstala je, bila je vsa objokana.
"Je kaj narobe?" jo je vprašal.
"Nnneee," je zajokala.
"Pssst," jo je miril, objel jo je, a ona se je izvila iz objema.
"Will, žal mi je, ampak, ne morem biti več s tabo, oprosti." stekla je stran.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------