oilaaaa, tu je nov del, upam da boste užival!
lp!
Življenje je zbirka spominov.
~ISABELLA~
Sedela sem v razredu, z enim všesom poslušala včiteljico, v drugem pa sem poslušala glasbo Bellyache. Na srečo je bila to moja zadnja ura. Čeprav sem danes imela samo 5 ur, se je vse to vleklo že cel dan, no vsaj tako se mi je zdelo. Komaj sem čakala, da zazvoni šolski zvonec in lahko 'odletim' iz razreda, čeprav se je ura šele začela.
"Učenci, rada bi vam predstavila novo učenko, to je Zoe." svignila sem pogled in zagledala Zoe, ki je vstopila v razred.
"Kaj dogaja?" je rekla in se nasmehnila.
"Zoe, prosim vsedi se zraven Isabelle. Naj te samo opozorim, da je živa nočna mora." Zoe se je zahihitala.
"Ne pa ne!" sem zajokala in zavila z očmi. Učiteljica mi je zamomljala, naj bom tiho. Zoe se je še enkrat nasmehnila in se vsedla h meni.
Med poukom sem ves čas gledala na uro, in čakala, da bom lahko zvezke zabrisala v mojo šolsko torbo in odhitela na kosilo.
"Pričakujem, da ko me ne bo predelate naslednje poglavje." je rekla učiteljica. Zgrozila sem se.
"Pa saj bo samo en dan! Živa bitja smo!" sem ji zakričala nazaj. Prav ima, živa nočna mora sem.
"Isabella, bodi tiho, da ne dobiš še dodatnih nalog!" nakremžila sem se. Brez veze, sem pomislila. Končno je zazvonil zvonec, svoj nahrbtnik sem si vrgla na rame in odhitela iz razreda. Za sabo sem zaslišala nekoga poklicati svoje ime in se obrnila. Zagledala sem Zoe, ki se mi je približevala. Nasmehnila sem se.
"Povej mi Isabella, a bi šla ven z mano?" me je vprašala in zardela sem.
"Uh, jaa. Seveda. Kdaj pa?" nasmehnila se je.
"Zdajle?" nasmehnila sem se in prikimala.
~TRETJA OSEBA~
Zoe in Isabella sta ležali na vrhu travnika in gledali v nočno nebo. Zoe ji je razlagala o tem, kako je začela z zvezdami, zakaj si je to zdelo tako zanimivo in seveda, o zvezdah. O ozvezdjih in zvezdah. Tudi Isabella je vedela nekaj o zvezdah, sicer ne veliko ampak je bilo dovolj. Zoe je prijela Isabellino roko in jo ponesla nad njuna obraza. Isabelle ji je s pogledom sledila in zagledala skupino zvezd, ki so skupaj tvorile obliko nečesa. Sicer ne ve česa, ampak zdelo se ji je, da je vedela kaj je to.
"Mali voz?" je vprašala Zoe, in ta ji je prikimala.
"Ja, moj najljubši. Ko ga enkrat najdeš, ti to v spominu vstane za vedno. Spustila je njeno roko nazaj na tla in se obrnila proti Isabelli. "Upam, da ti bom tudi jaz vstala v spominu." ji je rekla.
evo, tu je še par slik za lažjo predstavo:
ISABELLA: https://www.pinterest.es/pin/791155859541531914/
ZOE: https://www.pinterest.es/pin/791155859541531974/
CASEY: pinterest.es/pin/791155859541535900/
lp!
Življenje je zbirka spominov.
~ISABELLA~
Sedela sem v razredu, z enim všesom poslušala včiteljico, v drugem pa sem poslušala glasbo Bellyache. Na srečo je bila to moja zadnja ura. Čeprav sem danes imela samo 5 ur, se je vse to vleklo že cel dan, no vsaj tako se mi je zdelo. Komaj sem čakala, da zazvoni šolski zvonec in lahko 'odletim' iz razreda, čeprav se je ura šele začela.
"Učenci, rada bi vam predstavila novo učenko, to je Zoe." svignila sem pogled in zagledala Zoe, ki je vstopila v razred.
"Kaj dogaja?" je rekla in se nasmehnila.
"Zoe, prosim vsedi se zraven Isabelle. Naj te samo opozorim, da je živa nočna mora." Zoe se je zahihitala.
"Ne pa ne!" sem zajokala in zavila z očmi. Učiteljica mi je zamomljala, naj bom tiho. Zoe se je še enkrat nasmehnila in se vsedla h meni.
Med poukom sem ves čas gledala na uro, in čakala, da bom lahko zvezke zabrisala v mojo šolsko torbo in odhitela na kosilo.
"Pričakujem, da ko me ne bo predelate naslednje poglavje." je rekla učiteljica. Zgrozila sem se.
"Pa saj bo samo en dan! Živa bitja smo!" sem ji zakričala nazaj. Prav ima, živa nočna mora sem.
"Isabella, bodi tiho, da ne dobiš še dodatnih nalog!" nakremžila sem se. Brez veze, sem pomislila. Končno je zazvonil zvonec, svoj nahrbtnik sem si vrgla na rame in odhitela iz razreda. Za sabo sem zaslišala nekoga poklicati svoje ime in se obrnila. Zagledala sem Zoe, ki se mi je približevala. Nasmehnila sem se.
"Povej mi Isabella, a bi šla ven z mano?" me je vprašala in zardela sem.
"Uh, jaa. Seveda. Kdaj pa?" nasmehnila se je.
"Zdajle?" nasmehnila sem se in prikimala.
~TRETJA OSEBA~
Zoe in Isabella sta ležali na vrhu travnika in gledali v nočno nebo. Zoe ji je razlagala o tem, kako je začela z zvezdami, zakaj si je to zdelo tako zanimivo in seveda, o zvezdah. O ozvezdjih in zvezdah. Tudi Isabella je vedela nekaj o zvezdah, sicer ne veliko ampak je bilo dovolj. Zoe je prijela Isabellino roko in jo ponesla nad njuna obraza. Isabelle ji je s pogledom sledila in zagledala skupino zvezd, ki so skupaj tvorile obliko nečesa. Sicer ne ve česa, ampak zdelo se ji je, da je vedela kaj je to.
"Mali voz?" je vprašala Zoe, in ta ji je prikimala.
"Ja, moj najljubši. Ko ga enkrat najdeš, ti to v spominu vstane za vedno. Spustila je njeno roko nazaj na tla in se obrnila proti Isabelli. "Upam, da ti bom tudi jaz vstala v spominu." ji je rekla.
evo, tu je še par slik za lažjo predstavo:
ISABELLA: https://www.pinterest.es/pin/791155859541531914/
ZOE: https://www.pinterest.es/pin/791155859541531974/
CASEY: pinterest.es/pin/791155859541535900/
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 1209 Odgovorov: 02
Problematičar
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Bipolarna motnja
Hej,
imam problem in potrebujem pomoč.
Torej, že nekaj časa pri sebi opažam huda nihanja razpoloženja. Ne gre za tista, saj veste, navadna, vsak ima kdaj nihanja, toda moja niso povezana z okolico. Lahko sem doma, popolnoma sama, brez kakršnih koli dejavnikov, pa se mi razpoloženje v minuti spremeni iz veselja na žalost in obup. Tudi ko sem s kom zunaj ali kjerkoli se lahko eno minuto super pogovarjava, potem pa naenkrat, brez pametnega razloga izgubim zanimanje, čeprav se gre o isti temi. Tudi sogovornik nikoli ne reče ničesar takega, kar bi me vznemerilo.
Včasih grem spat ob 9 zvečer, pa se zbudim ob 12 popoldne, drug dan pa sploh ne grem spat in se ne počutim utrujeno. V eni minuti imam polno idej, v naslednji pa me mine vse in grem lahko samo še v posteljo. Težko se koncentreram na eno stvar za dolgo. V glavi imam polno prjektov, delam vse hkrati, končam pa nič. Nočem si samodiagnosticirati ali karkoli, samo zanima me, ali je to normalno za pozno najstništvo ali je to problem. Ne vem kje naj poiščem pomoč, ker nočem vznemerjati staršev in prijateljev. Kaj mislite?
imam problem in potrebujem pomoč.
Torej, že nekaj časa pri sebi opažam huda nihanja razpoloženja. Ne gre za tista, saj veste, navadna, vsak ima kdaj nihanja, toda moja niso povezana z okolico. Lahko sem doma, popolnoma sama, brez kakršnih koli dejavnikov, pa se mi razpoloženje v minuti spremeni iz veselja na žalost in obup. Tudi ko sem s kom zunaj ali kjerkoli se lahko eno minuto super pogovarjava, potem pa naenkrat, brez pametnega razloga izgubim zanimanje, čeprav se gre o isti temi. Tudi sogovornik nikoli ne reče ničesar takega, kar bi me vznemerilo.
Včasih grem spat ob 9 zvečer, pa se zbudim ob 12 popoldne, drug dan pa sploh ne grem spat in se ne počutim utrujeno. V eni minuti imam polno idej, v naslednji pa me mine vse in grem lahko samo še v posteljo. Težko se koncentreram na eno stvar za dolgo. V glavi imam polno prjektov, delam vse hkrati, končam pa nič. Nočem si samodiagnosticirati ali karkoli, samo zanima me, ali je to normalno za pozno najstništvo ali je to problem. Ne vem kje naj poiščem pomoč, ker nočem vznemerjati staršev in prijateljev. Kaj mislite?
Vprašanje
Koliko strani naj ima moda v Pilu?
4 strani kot zdaj
(262)
2 strani, ena stran za punce in ena za fante
(209)
2 strani za punce, fantov moda itak ne zanima
(112)
Vseeno mi je, mode ne pogledam
(85)
