Pilov blog
hej!:yum::wave:
Še vedno pišem o punčki Nonto in če vas zanima si poglejte 1. del. Na koncu bom povedala še kaj o moji novi kužiki Miri, ki sem jo pred kratkim dobila.:dog2:
5. dan
Ob šestih zjutraj me je zbudil glasen pok. vsi smo morali takoj ven, saj je vojska izvedela kje smo. hitro smo pospravili šotore in tekli naprej. Sploh nismo vedeli kje smo ali če gremo v napačno smer, samo tekli smo naprej. Ko smo bili prepričani, da za nami ni več vojakov, smo se zadihani ustavili. šele takrat sem videla punčko, ki je bila sama brez staršev in jokala. Prišla sem do nje in jo vprašala kaj je. Odgovorila mi je, da so njene starše ustrelili takrat zgodaj zjutraj. jaz sem ji povedala, da ni tako hudo in da sem jaz izgubila baico in teto. Skupaj sva hodili in se pogovarjali. Vsaj tako sem lahko pozabila na babico in teto. Punčki je bilo ime Emma. Zvečer smo našli lepo zatočišče v jami, kjer smo se utaborili. Z Emmo sva bili v enakem šotoru.
6. dan
Končno sem lahko spala dlje, ker ni bilo nobenega suma vojakov. Ko sem se zbudila sem spoznala še ostale otroke. To so bili Jack,ki je bil največji, anne, rickey, julia, lina in jacob. Odšli smo naprej in bila sem kar vesela, da sem lahko vse povedala prijateljem. Končno smo prišli do neke plaže in že je bil večer. Utaborili smo se in odšli spat.
7.dan
Vstati sem morala zgodaj, da nas mornarji nebi videli. Starši so napihnili gumijasti čoven in odpluli smo v morje. Valovi so bili veliki in zdelo se mi je, da sem dobila morsko bolezen. otroci smo bili v sredini, da nebi padli v morje. Kar naenkrat pa je prišel tako velik val, da so se starši prevrnili v morje. Vse se je tako hitro zgodilo. Klicala sem mamo a se ni oglasila. Začela sem jokati. Ni bilo toliko časa za jokanje morali skmo iti naprej. Ostali smo samo otroci. Zdaj je šlo za res. Jack (najstarejši) je rekel, da smo vsi izgubili starše in, da se zdaj moramo mi prebiti čez vse težave. Res mi je bilo hudo, nisem morala zapustiti moje mame, a smo šli naprej. videli smo mali otoček in se nastanili na njemu.Tako smo vsaj lahko zaspali, čeprav teško.
No to je bilo vse za to zgodbo, zdaj pa še opis Moje psičke Mire. Da jo malo bolj spoznate
STAROST: 4 mesece
KOLIKO JO IMAM RADA OD 1 DO 10: 1 000 000 000
KAJ IMA NAJRAJE: gledanje mene kako pišem bloge ( no zdaj me gleda )
NJEN VZDEVEK: štručka, porednica, sladoledek
NJEN OPIS: ima bel vrat, zlate nogice, rjavkaso/ mlečno telo
No to je ilo to za danes.
Čav čav
Še vedno pišem o punčki Nonto in če vas zanima si poglejte 1. del. Na koncu bom povedala še kaj o moji novi kužiki Miri, ki sem jo pred kratkim dobila.:dog2:
5. dan
Ob šestih zjutraj me je zbudil glasen pok. vsi smo morali takoj ven, saj je vojska izvedela kje smo. hitro smo pospravili šotore in tekli naprej. Sploh nismo vedeli kje smo ali če gremo v napačno smer, samo tekli smo naprej. Ko smo bili prepričani, da za nami ni več vojakov, smo se zadihani ustavili. šele takrat sem videla punčko, ki je bila sama brez staršev in jokala. Prišla sem do nje in jo vprašala kaj je. Odgovorila mi je, da so njene starše ustrelili takrat zgodaj zjutraj. jaz sem ji povedala, da ni tako hudo in da sem jaz izgubila baico in teto. Skupaj sva hodili in se pogovarjali. Vsaj tako sem lahko pozabila na babico in teto. Punčki je bilo ime Emma. Zvečer smo našli lepo zatočišče v jami, kjer smo se utaborili. Z Emmo sva bili v enakem šotoru.
6. dan
Končno sem lahko spala dlje, ker ni bilo nobenega suma vojakov. Ko sem se zbudila sem spoznala še ostale otroke. To so bili Jack,ki je bil največji, anne, rickey, julia, lina in jacob. Odšli smo naprej in bila sem kar vesela, da sem lahko vse povedala prijateljem. Končno smo prišli do neke plaže in že je bil večer. Utaborili smo se in odšli spat.
7.dan
Vstati sem morala zgodaj, da nas mornarji nebi videli. Starši so napihnili gumijasti čoven in odpluli smo v morje. Valovi so bili veliki in zdelo se mi je, da sem dobila morsko bolezen. otroci smo bili v sredini, da nebi padli v morje. Kar naenkrat pa je prišel tako velik val, da so se starši prevrnili v morje. Vse se je tako hitro zgodilo. Klicala sem mamo a se ni oglasila. Začela sem jokati. Ni bilo toliko časa za jokanje morali skmo iti naprej. Ostali smo samo otroci. Zdaj je šlo za res. Jack (najstarejši) je rekel, da smo vsi izgubili starše in, da se zdaj moramo mi prebiti čez vse težave. Res mi je bilo hudo, nisem morala zapustiti moje mame, a smo šli naprej. videli smo mali otoček in se nastanili na njemu.Tako smo vsaj lahko zaspali, čeprav teško.
No to je bilo vse za to zgodbo, zdaj pa še opis Moje psičke Mire. Da jo malo bolj spoznate
STAROST: 4 mesece
KOLIKO JO IMAM RADA OD 1 DO 10: 1 000 000 000
KAJ IMA NAJRAJE: gledanje mene kako pišem bloge ( no zdaj me gleda )
NJEN VZDEVEK: štručka, porednica, sladoledek
NJEN OPIS: ima bel vrat, zlate nogice, rjavkaso/ mlečno telo
No to je ilo to za danes.
Čav čav
Odgovori:
Moj odgovor:
Ulasmrekar
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljica
pozdravljeni. Jaz imam en problem. In sicer. Z eno punco (Anjo) sva bili prijateljici že od 4tega leta. Vedno sva bili skupaj. Druga drugi na prvem mestu. Domler ni prišlo leto 2020, 2021 (korona) in sva se oddaljili. Ona pa se je bolj povezala z najinimi drugimi prijateljicami. V tistem času sem imela težko obdobje z družino, šolo... zato nisem prihajala v šolo in jeseni leta 2021 sem se začela šolati na domu. Takrat sva skoraj dokončno izgubili stike. To je bilo zame grozno. Čeprav tega nisem kazala. Pomojem, da sem se zaradi tega jokala več kot 15krat. Ko sem se spomnila najinih spominov in, da mi je zdaj kot tujec. To zelo boli. Med tem ko sem se šolala na domu sem zelo trpela. Počutila sem se osamljeno. Zaradi tega sem izgubila skoraj vse prijatelje. Bilo je grozno. Sanjala sem o tem, da bi bile spet prijateljice. Šele takrat, ko si nekaj zgubil... se zavedaš kaj si imel. No v glavnem. Potem sem jeseni 2022 prišla nazaj v šolo. Upala sem, da bova spet prijateljice vendar ne ravno. Nekaj smo se družili. Da bi bilo isto kot je bilo pa ne. Rabila sem kar nekaj časa da sem to sprejela. In mislim, da se zdaj nisem. Imate kaksen nasvet kako pozabiti na to. Ali pa kako se zblizati z njo ceprav je nerodno. p.s. nebom ji tega govorila. Delam se da mi je vseeno za najino prijateljstvo p mi ni. Kaj naj naredim?
Vprašanje
Bi pogrešali nalepke v Pilu?
Zelo
(554)
Srednje
(176)
Ne preveč
(133)
Sploh ne
(174)
Raje bi imel/a več posterjev
(275)
