Homoseksualnost
17
Taurus
Homoseksuanost. Nekoč tabu tema, danes pa je že skoraj popularno, da si gej, lejzbika pa tudi kar nekaj drugih spolov že poznamo. Vendar tukaj se vse zaplete. Nekateri ne ločijo med biološkimi spoli katera sta samo dva, moški in ženska, o tistem drugem spolu, kateri pa se "dodeli" osebi, ki sodi v določeno kategorijo seksualnosti. Vzamimo primer transseksualca. V osnovi se je rodil kot fant, vzgajali so ga kot fanta, ob puberteti pa je začutil potrebo, da se prične oblačiti in vesti kot punca, saj je globoko v njem skrita ženska. Mnogo takšnih oseb si želi oziroma se odloči za kirurško spremenitev spola in sprememb na telesu, mnogim pa to žal ni dostopno zaradi tega, ker je v prvi vrsti zelo drago. Zmoteno je prepričanje, da je moški, ki se opredeli kot transspolen, tudi homoseksualen, biseksualen, aseksualen... Mnogo je takšnih, ki so heteroseksualni in se na primer fant po kirurški spremembi spola, še naprej zanima za dekleta. Mnogo takšnih ljudi v vseh državah po svetu se sooča z diskriminacijo, saj jih družba ne sprejme. Enako velja za homoseksualce in biseksualce. Kaj pa pravzaprav pomeni biti homoseksualec? V osnovi pomeni, da na primer fanta zanimajo fanti, punco pa punce. Nekateri mislijo, da je to bolano in tega ne sprejemajo. Mnoge družine se svojim otrokom zatadi tega odrečejo. Najtežje mi je poslušati, ko se posameznik ali skupina oseb pritožuje nad dvema fantoma, ki sta srečna skupaj. Moti jih tako rekoč vse. Moti jih celo, da živita. Ko pa enaka skupina ali pozameznik opazuje dve homoseksualni ženski pa je to nekoliko drugače. Nekaterim moškim je to celo všeč, jih spolno privlači in podobne stvari. Temu, kar sem pa zgoraj napisal, da jih moti sreča dveh fantov pa bi na nek način lahko rekel, da je homofobija, strah pred homoseksualci. Vendar pozor, bati se vseh homoseksualcev je psihološko prepričanje, da so slabi, posiljujejo druge moške, če ne boš sprejel homoseksualnosti te bodo ubili, in podobne stvari. To ni res! Nekateri homoseksualci so celo prijetnejši in bolj kulturni od heteroseksualcev. Pri homofobih me najbolj zmoti to, da geje takoj povežejo z spolnimi odnosi, okužbami in podobno. Pa ni tako. Nekateri geji, so skupaj in živijo srečno tudi brez spolnih odnosov, ker jim ni do seksa zgolj zato, ker so potrebni, tako kot je večina heteroseksualcev, ampak zato, ker jih privlači duševna lepota, da se fant z fantom lepo razume, ne prepira in kar je najbolj pomembno, da se imata rada, da se spoštujeta, cenita in si nudita podporo ob težkih trenutkih. Za konec pa naj napišem zakaj sem sploh napisal ta blog, ki je bolj podoben članku. Tudi sam sem fant, star 16 let in sem gej. Pač takšen se rodiš, zato se moraš sprejeti in živeti tako, da si v največji možni meri sečen.
Upam, da sem nekomu, ki se sooča z takšnimi problemi dal vedeti, da v takšnih stvareh ni sam in da ima podporo tako iz moje strani, kot iz strani ljudi, ki sprejemajo sebi drugačne. Lahko bi rekli temu: živi in pusti živeti.
Upam, da sem nekomu, ki se sooča z takšnimi problemi dal vedeti, da v takšnih stvareh ni sam in da ima podporo tako iz moje strani, kot iz strani ljudi, ki sprejemajo sebi drugačne. Lahko bi rekli temu: živi in pusti živeti.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla!
Zelo lepo si napisal. V mojem razredu se velikokrat najde kdo, ki drugega zmerja z gejem, kot, da je biti homoseksualec nekaj slabega. Mojega sošolca je celo sram, ker se njegovo ime rima z gej. Grozno. Sama nisem ljezbika, ampak, jih spoštujem, zakaj bi me zanimalo s kom živi ena Francka tam čez cesto ali kakšen odnos ima z sosedovo Jožico? Meni je važno kakšen odnos imava midve z Francko. Sploh si nemorem predstavljati, da nekdo nemara človeka, samo zato, ker ima rad fanta, če je fant. Kaj te sploh briga s kom je on? No...ja. To res ni pravično. K sreči se tega zaveda dovolj ljudi, skupaj lahko spremenimo prihodnost, moramo se zavedati, da homoseksualnost ni nič slabega in skupaj ozaveščati tudi druge ljudi.
Lp,
I love book
Zelo lepo si napisal. V mojem razredu se velikokrat najde kdo, ki drugega zmerja z gejem, kot, da je biti homoseksualec nekaj slabega. Mojega sošolca je celo sram, ker se njegovo ime rima z gej. Grozno. Sama nisem ljezbika, ampak, jih spoštujem, zakaj bi me zanimalo s kom živi ena Francka tam čez cesto ali kakšen odnos ima z sosedovo Jožico? Meni je važno kakšen odnos imava midve z Francko. Sploh si nemorem predstavljati, da nekdo nemara človeka, samo zato, ker ima rad fanta, če je fant. Kaj te sploh briga s kom je on? No...ja. To res ni pravično. K sreči se tega zaveda dovolj ljudi, skupaj lahko spremenimo prihodnost, moramo se zavedati, da homoseksualnost ni nič slabega in skupaj ozaveščati tudi druge ljudi.
Lp,
I love book
5
I love book
Lejzbika*. Tiskarski škrat mi je zagodel!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tako kot je napisala I♡b :slight_smile:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej najprej zelo dobro si napisal tale članek bi pa rada nekaj stvari dodala (popravila). Edino stvar, ki bi popravila je to, ko si rekel, da fant, ki si kirurško spremni spol, lahko še kar zanima za dekleta (je straight) saj to ni čisto prav. Ta fant, je ko sam ugotvi, da je v resnici punca (pa tudi če spremeba ni kirurška), straight takrat ko ga zanimajo fantje ( saj se zdaj indificra kot punca), torej če bi mu bile včeč punce bi bil lezbijka.
mogoče še nekaj kaj same lgbtq+ označbe pomenijo (le tiste ta glavne) za tiste, ki jih zanima:
-GEJ- moški ki so mu všeč moški ( izraz gej je zadnje čase tudi nekak neutralen izraz, recimo lezbijke rečejo: ja jst sm gej)
-LEZBIJKA- ženska, ki so ji všeč ženske
-BISEKSUALEN- oseba, ki bi hodila z katerim koli spolom ( fant, punca, nonbinery..), a vseeno gleda na spol
-PANSEKSUALEN- oseba, ki bi hodila s katerim koli spolom in pri tem sploh ne gleda na spol, le na osebnost
-NONBINERY- oseba, ki ni ne moški, ne ženska ( uprablja they/them zaimke- v slo. bi to bilo oni/ono)
mogoče še nekaj kaj same lgbtq+ označbe pomenijo (le tiste ta glavne) za tiste, ki jih zanima:
-GEJ- moški ki so mu všeč moški ( izraz gej je zadnje čase tudi nekak neutralen izraz, recimo lezbijke rečejo: ja jst sm gej)
-LEZBIJKA- ženska, ki so ji všeč ženske
-BISEKSUALEN- oseba, ki bi hodila z katerim koli spolom ( fant, punca, nonbinery..), a vseeno gleda na spol
-PANSEKSUALEN- oseba, ki bi hodila s katerim koli spolom in pri tem sploh ne gleda na spol, le na osebnost
-NONBINERY- oseba, ki ni ne moški, ne ženska ( uprablja they/them zaimke- v slo. bi to bilo oni/ono)
2
Ammmm kar se tiče biseksualnosti in panseksualnosti... mislim, da je glavna razlika med tem, da sta biseksualcem všeč dva spola (oz. več kot eden), panseksualcem pa ljudje vseh spolov (tudi trans, non binary ipd.).
Tako da ni nujno, da biseksualca privlačijo vsi spoli, lahko pa, s tem da se pač vsak definira in predalčka tako kot se želi
Tako da ni nujno, da biseksualca privlačijo vsi spoli, lahko pa, s tem da se pač vsak definira in predalčka tako kot se želi
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pilov blog